Piše: Gašper Blažič
Vse kaže, da je nedeljski intervju z Borutom Pahorjem na TV Slovenija sprožil pravi pogrom. Pahor je namreč v intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina, med drugim omenil, da so stranke levice pod oblastjo starih centrov moči izven teh strank. Odziv koalicije na Pahorjev intervju je to le potrdil.
Uradno je razlog za bes proti Borutu Pahorju njegova ocena, da dogajanja v Gazi še ni mogoče prepoznati kot genocid, saj mora to ugotoviti šele pristojno sodišče. Pahorjevo “ločeno mnenje” je dvignilo ogromno prahu, saj očitno levičarji želijo uporabiti palestinsko vprašanje za vpliv na notranjepolitično dogajanje. S tezo o genocidu namreč lahko dosežejo preobrat v javnem mnenju, pri tem pa je Pahor moteč člen.
Nič čudnega, da se sedaj že pojavljajo ugibanja, ali bo SD svojega nekdanjega predsednika, ki je stranko vodil kar 15 let, kar je največ med dosedanjimi predsedniki, izključila. Pahor je sicer svoje članstvo v SD zamrznil leta 2012, ko je postal predsednik republike. Ni znano, ali ga je obnovil, a očitno se je že takrat s svojo stranko povsem razšel. Zato ne bi bilo presenečenje, če bi se ugotovilo, da je iz nje vmes že izstopil.
Znano je namreč, da so bile izključitve iz partije v času rdečega režima demonstrativni element za zastraševanje ljudi. Leta 1972 je Stane Dolanc v znamenitem govoru v Splitu, ko je sicer izrekel svoj najbolj znan stavek (“Mora nam biti popolnoma jasno, da smo v tej državi komunisti na oblasti …”), med drugim dejal tudi to, da je treba preprečiti, da bi ljudje sami izstopili iz zveze komunistov, pač pa jih je treba izključiti. Očitno je torej, da želijo stari centri moči iz maščevanja, ker jih je Pahor razkrinkal, doseči njegovo demonstrativno izključitev iz SD. Pri tem je patetično, kako celo novinar Uroš Esih na družbenih omrežjih citira člene iz statuta SD o izključitvi, pri čemer je dovolj že nestrinjanje s skupno politiko SD, da se nekoga izključi.
Toda če bo do takšne izključitve prišlo, bo SD s tem naredila Pahorju velikansko uslugo. Tisto pravo. Sebi pa medvedjo, saj bo s tem dokazala, da je nesamostojna stranka z radikalno, nič kaj sredinsko usmeritvijo. Podobno se je zgodilo leta 2004, ko je tedanji premier Anton Rop tako rekoč iz vlade nagnal zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ker se je slednji udeležil ustanovne javne tribune Zbora za republiko. Rupel je sicer malo kasneje sam izstopil iz LDS, kar je vodstvo označilo kot formalnost in potrditev tega, da Rupel že dolgo ni več del njihove politike. Ta poteza se je Ropu nato zelo maščevala na volitvah.
