Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Na mlade politike v Sloveniji smo lahko zelo ponosni. Pravzaprav na vso mladino v Sloveniji. Pa kljub temu jasno, najprej želim vse dobro mlademu poslancu SDS, gospodu mag. Andreju Hoiviku.
Želim mu tudi se veliko uspehov pri ohranjanju, razvoju in uveljavljanju demokracije v naši prelepi Sloveniji, kot tudi v mednarodni politiki oziroma javnosti. Neizmerno smo Slovenci lahko ponosni, da imamo takšne politike, kot so mladi člani SDS, pa tudi številni člani drugih slovenskih strank. Nikakor ni izjemno pozitivno presenečenje samo poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je pripeljal na zadnji referendum visoko, visoko zmagovito večino vseh udeležencev tega slovenskega – drugega – plebiscita. Spomnimo se, kako veliko število volilnih glasov je prejela mlada poslanka SDS, ki je zdaj v parlamentu EU Zala Tomšič. In prav neverjetno se zdi, da so sredi partijsko komunistične – skrajno nekulturne – džungle med najbolj obiskani prispevki odlične mlade vplivnice Zale Klopčič, tudi iz stranke SDS.
Ena sama čista radost nas lahko navdaja, podpornike SDS, ko stare generacije odhajamo in prepuščamo Slovenijo takšnim mladim politikom, kakršni o v SDS. Verjamem, da jih ni malo tudi v drugih strankah, tudi v levih. Še najmanj pa jih je – žal – v še vedno povsem udbovsko partijski Levici, kjer mladih ne vzgajajo pošteno, kot v drugih slovenskih strankah, za dobre politike, temveč jih dresirajo, kot živali, za vladanje v komunizmu, menda že spet – kot upata Milan Kučan in dr. Asta Vrečko, tokrat v tretji komunistični Jugoslaviji oziroma v jugovzhodni regiji EU, kot verjamejo v Bruslju..
Najbolj razveseljivo, kar zadeva slovenske mlade politike, pa je dejstvo, da niso le odlično usposobljeni za prevzem svojih zelo odgovornih političnih nalog in dolžnosti, saj j8h nekateri že zdaj opravljajo na zelo visoki ravni, ker so inteligentni, pošteni, delavni in pogumni, temveč je najbolj razveseljivo to, da so tudi samostojne osebnosti, ki jih n8 strah odkrito priznati, kako zelo so tudi oni, kot mi vsi – RANLJIVI. Osebno pa sem na te mlade politike najbolj ponosna predvsem zato, ker so dovolj močne osebnosti, da ne skrivajo, kako smo VSI vendarle – v prvi vrsti, kot je edino prav – samo ljudje. Zelo pozitivno je, da ne skrivajo, nismo – in ne smemo biti – niti brezhibno delujoči stroji niti samo do konca ubogljivi sužnji kateregakoli družbenega sistema. Ne svobodno človeštvo, svoboden človek mora biti smisel in cilj vsake – resnično nekaj vredne – politike. Kajti prav na tej točki so padli vsi veliki ideali vseh dosedanjih največjih političnih sistemov, se zlasti pa komunizma. Prav ta brezčutnost do posameznika in njegove osebnosti – v imenu nekega nedoločenega človeštva ali zgolj fikcije, da gre za clovestvo – je bila glavni vzrok, da je, Angela Vode, neuklonljiva borka proti vsem totalitarizmom, zapustila komunistično stranko. Gotovo bi bia vesela današnjih mladih slovenskih politikov, ne bi pa se razveselila strašljivo totalitarističnega zvočnega komentarja Jaše Jenulla, ki ga je o poslancu Andreju Hoiviku objavil na nekem mednarodnem portalu. Ne, ne ne, 5a komentar ne kaže nikakršne psihične bolečine svojega avtorja. Ta komentar kaže samo to, kako so se zive udbovsko partijske KORENINE potencialne možnosti za nove množične zločine slovenskih komunistov, tokrat zlasti članov stranke Levica in njenih vidnejših podpornikov.
Da, brez kakršnegakoli najmanjšega dvoma smo lahko v Sloveniji zelo ponosni praktično na vse mlade, vse pogosteje, kar je prijetno presenečenje, tudi na priseljene, saj so v veliki večini prav vsi delavni in lepo vzgojeni. Ganljivo je, kako močno si številni prizadevajo, da bi pokazali svojo delavnost in poštenost, mislim predvsem na muslimane, da bi jih Slovenci razumeli, se zlasti starejše generacije. Slovenski mladi politiki pa so sploh nekaj posebnega, če izvzamemo mlade komuniste. Žal pa smo mi – starejši – še pod močnimi vplivi različnih totalitarizmov, ki navidezno drug drugega izključujejo, v resnici pa celo stopnjujejo, da so spopadi med starejšimi generacijami v Sloveniji prav grozljivi. Žrtve vsega tega pa postajajo mladi.
Vsekakor bi se v politiki morali vprašati, kako je mogoče, da ni referenduma o tem, da mora stranka Levica zapustiti slovensko politiko. Niti kako društvo s katerim od totalitarnih simbolov, vključno z rdečo zvezdo, ne bi smelo biti dovoljeno. Dovolj je bilo grozot vseh treh največjih totalitarizmov – nacizma, rasizma un komunizma.
