Na sejemskem omizju v Gornji Radgoni, ki ga je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, sta sodeloval tudi evropska poslanca iz vrst SDS dr. Milan Zver in Romana Tomc.
Prihaja čas, ko se bo Evropska unija odločala o predlogu večletnega proračuna za obdobje 2021-2027. Prvič po mnogih letih bo potekal ta proces brez Velike Britanije, ki se je odločila za izstop iz EU, hkrati pa je pred Evropo tudi mnogo novih izzivov, kot so migracije in varnost.
V EU se predvideva vrsto sprememb na številnih področjih njenega delovanja, od skupne kmetijske in kohezijske politike do socialnih in izobraževalnih programov EU. Zato je tudi bilo tudi dobrodošlo današnje pogovorno omizje na kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer so nekateri evropski poslanci spregovorili, kakšne spremembe nas čakajo v vsakdanjem življenju, obenem pa je bila razprava namenjena izmenjavi mnenj in pogledov zainteresirane javnosti na prihodnje financiranje EU, na kohezijsko politiko, zaposlovanje in izobraževanje, kajpak tudi na prihodnost skupne evropske kmetijske politike. Evropski poslanci so tisti, ki bodo na koncu odobrili dogovor okrog naslednjega sedemletnega evropskega proračuna. In na kar v Sloveniji prevečkrat pozabljamo: več kot 70 odstotkov zakonodaje, ki velja v Sloveniji, se sprejema na evropski ravni.
Dr. Milan Zver: »Dvakratno povečanje proračuna za Erasmus«
Kot je znano je Evropski parlament pred časom izbral evropskega poslanca iz vrst SDS dr. Milana Zvera, da pripravi stališče o novem sedemletnem programu Unije za mobilnost, izobraževanje, mladino in šport in dr. Milan Zver bo tudi glavni pogajalec Parlamenta v prihodnjih pogajanjih s Komisijo in Svetom. Gotovo je danes mlajše poslušalce razveselil s svojo izjavo: “Na področju izobraževanja je EK predvidela skoraj dvakratno zvišanje proračuna za Erasmus, ki bo bolj vključujoč, saj naj bi olajšal sodelovanje mladih iz revnejših okolij. Investicija v mlade je gotovo najbolj učinkovita investicija.” In nadaljeval: “Znotraj programa Erasmus za mlade podjetnike ter EU programov Access to land, Agro-ecology in Jean Monnet imajo mladi kmetje številne priložnosti za širjenje obzorij.” Dr. Milan Zver, ki se v evropskem parlamentu ukvarja z mladimi, izobraževanjem, kulturo in športom, ima tako za prihodnost s svojim delom »sladke probleme«. To je eno od redkih področij, ki bo v prihodnje dobilo več denarja, doslej je evropski proračun za to dejavnost namenjal okoli 15 milijard evrov, v prihodnji finančni perspektivi naj bi dobili okoli 30 milijard evrov.
Romana Tomc: Za Socialni sklad Plus 101 milijarda evrov
Romana Tomc je članica Odbora za izobraževanje in socialne zadeve in na okrogli mizi je dejala, da bo bosta sociala in zaposlovanje dobila v prihodnji finančni perspektivi več denarja. Evropski socialni sklad, ki bo po novem združeval več obstoječih skladov in se bo njihova multifunkcionalnost združevala v novem Socialnem skladu Plus, bo imel na voljo 101 milijardo evrov. Če celotni evropski proračun predstavlja 1100 milijard evrov, pomeni 101 milijard novega Socialnega sklada Plus skoraj 10 odstotkov proračuna. Ali drugače, ta sklad bo imel proračun v višini desetih slovenskih državnih proračunov. V tej finančni perspektivi je Slovenija dobila nekaj več kot 3 milijarde evrov, v prejšnji nekaj čez 4 milijarde evrov, v prihodnji se nam obeta nekaj manj denarja. Od naših pogajalcev, ki danes stopajo na politično prizorišče, bo odvisno, koliko denarja bomo dobili. Oni bodo morali razmisliti, katero področje jim več pomeni. »Bilo bi prav, če bi Slovenija čim prej imela pogajalsko skupino, saj se aktivnosti na področju evropskega proračuna zaključujejo,» opozarja Romana Tomc.
V razpravi je bili s strani občinstva postavljenih nekaj vprašanj in pobud. Slovenija velikokrat ne izkoristi denarja, ki ga ponuja evropski proračun, in Romana Tomc je predstavila eklatantni primer neučinkovitosti Slovenije: »Garancijska shema za mlade je bil poseben program, ki ga je EU ustanovila z namenom, da državam članicam pomaga pri premagovanju brezposelnosti mladih. Slovenija je iz tega programa, ki je bil težak 8 milijard evrov, izkoristila vsega 9 milijonov evrov. To je najmanj od vseh članic EU. Irska, na primer, je iz tega sklada izkoristila desetkrat več denarja kot Slovenija.«
