Piše: Anamarija Novak
Stranka Glas upokojencev v referendumski kampanji o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke poziva h glasovanju proti, ker se ne strinja s »privilegiji za tiste, ki niso znani vsaj dva centimetra zunaj slovenskih meja«, je pojasnil predsednik stranke Pavel Rupar.
Predsednik stranke Rupar je v izjavi za medije pred DZ napovedal, da se bo Glas upokojencev podal v kampanjo »po Sloveniji«. V prepričevanju volivcev se bodo pridružili pobudnikom referenduma, stranki SDS, in pozivali k zavrnitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po Ruparjevih besedah se namreč ne strinjajo, da bi dodatke k pokojninam prejemali kulturniki, »ki niti v slovenskem prostoru ne pomenijo praktično ničesar, razen v ožjem krogu tistih, ki bi jim te pokojnine dodelili«.
Rupar prepričan, da bo referendum uspel
V stranki so prepričani, da so edini, ki bi si zaslužili izredne pokojnine oziroma dodatke, upokojenci s pokojnino do 500 evrov, matere z več otroki, ki so zaradi skrbi zanje ostajale doma, ter »ljudje, ki so vse življenje delali, pa nikakor ne pridejo do pravice, ki bi morala biti dodeljena upokojencem«. Sami vztrajajo pri poštenih pokojninah za upokojence, je zatrdil predsednik Glasu upokojencev. Rupar je prepričan, da bo referendum uspel, podobno kot predlagatelji referenduma pa tudi sam meni, da to ne bo samo »referendum proti privilegijem«, pač pa referendum proti aktualni vladi pod vodstvom premierja Roberta Goloba. Ob tem je pozive vladne strani k bojkotu referenduma označil za sramotne. »Demokracija veleva, da je najvišja oblika odločanja referendum, zato pozivati ljudi, naj se ga ne udeležijo, pomeni špekulacijo in pogrom te vlade,« je sklenil.
Nasprotujejo predlagani pokojninski reformi
Spomnimo. Referendumsko glasovanje bo 11. maja, referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?« V Glasu upokojencev so sicer v izjavi izrazili tudi nasprotovanje predlagani pokojninski reformi, ki po njihovem mnenju upokojencem prinaša še dodatna bremena. Na to so med drugim znova opozorili na protestnem shodu na Trgu republike, Pripravili pa so tudi predlog zakona o popravi krivic upokojencem, ki so se upokojevali med letoma 2012 in 2023, za vložitev katerega bodo zbirali podpise, sta še napovedala Rupar in predsednica sveta stranke Alenka Orel.
Pozor! Volišče omnia v Hali Tivoli!
Pri tem je treba opozoriti, da bo za območje ljubljanske upravne enote za vseh 14 volilnih okrajev predčasno glasovanje potekalo na eni lokaciji, a tokrat to ne bo Gospodarskem razstavišču, saj so prostori že zasedeni. Okrajne volilne komisije so za lokacijo tokratnega predčasnega glasovanja v Ljubljani izbrale Halo Tivoli. S to odločitvijo se je že seznanila tudi Državna volilna komisija (DVK). Na isti lokaciji bo na dan splošnega referendumskega glasovanja, 11. maja torej, tudi t. i. volišče omnia, kjer bodo lahko glasovali volivci, ki bodo želeli svoj glas oddati zunaj okraja stalnega prebivališča. Vlogo za tako glasovanje morajo volivci oddati do 7. maja. Do tedaj lahko vlogo za glasovanje na domu oddajo tudi volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli zglasiti na volišču. Za glasovanje po pošti v Sloveniji, do česar so upravičeni volivci v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, v priporu ali zaporu ter volivci z odločbo o invalidnosti, pa je treba oddati vlogo najpozneje do 30. aprila, so v sporočilu za javnost spomnili na DVK. Člani DVK so se seznanili tudi z dopisom ministrstva za zunanje in evropske zadeve o kadrovskih in organizacijskih težavah pri predlogih za imenovanje volilnih odborov za glasovanje na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Slovenije v tujini. Državna volilna komisija bo ministrstvo pozvala, naj poda nov predlog za vzpostavitev volišč v tujini, so sporočili. Volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja v tujini in bi želeli glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatskem predstavništvu, morajo vlogo za glasovanje iz tujine oddati do 25. aprila. Enako velja za tiste volivce, ki stalno prebivajo v tujini in bi želeli glasovati po pošti iz tujine.
Vlada še vedno skriva imena 17 kulturnikov, ki bi jim rada podarila astronomske pokojninske dodatke
Peter Jančič, novinar in urednik Spletnega časopisa, je v enem od svojih zapisov opozoril na članek v časniku Delo, da je vlada zakon o privilegijih pripravila za 17 umetnikov, ki so že vložili vloge po starem zakonu ter da bodo tako astronomske dodatke tudi dobili, če novosti ne ustavi referendum. V omenjenem časniku so še opozorili, da njihova imena poslancem in javnosti še vedno prikrivajo. Kdo so srečneži, ki bodo dobili dodatke, torej na ministrstvu vedo, poslanci, ki so odločali, pa o imenih niso bili obveščeni. Prav tako tega ne ve javnost, ki bo o tem odločala na referendumu. Ljudje imajo seveda pravico vedeti, komu se deli javni denar in koliko. Kaj so poslancem in javnosti prikrivali, pa bo še bolj jasno, če in ko bodo morali razkriti datume, kdaj so bile vloge uradno vložene. Del vlog je bil verjetno vložen, ko so zakon v parlamentu že spreminjali. Takšno prikrivanje poslancem in javnosti, ko se s spremembo zakona deli javni denar, je tudi koruptivno ravnanje, s katerim se zagotavljajo koristi posameznikom s kratenjem pravice javnosti do obveščenosti, opozarja Jančič v svojem zapisu in ob tem še spomni, da so vlade v zadnjih desetih letih po starem zakonu podelile vsega enajst dodatkov k pokojninam, od tega štiri v času vlade Roberta Goloba, sedem v času vlade Janeza Janše. Kot meni Jančič, bo samo s temi 17 podelitvami skok dramatičen, pričakovati pa je še kakšnih sto dodatkov k pokojninam. Spomnimo, da je vlada v parlamentu konec lanskega leta razložila, da bodo finančne posledice novega zakona do konca leta 2024 predvidoma znašale skupaj približno 31.000 evrov, v letu 2025 pa približno 180.000 evrov ter da predlog zakona nima posledic za druga javna finančna sredstva. Dejstvo pa je drugačno – podelitev dodatkov tistim sedemnajstim, ki že čakajo, bo pomenilo bistveno višje stroške od ocen, ki so jih iz vlade poslali poslancem. Po podobnem zakonu za športnike pred sedmimi leti, ki je bil uzakonjen na predlog (potem tudi nagrajenega športnika) Petra Vilfana, je bilo starostnih prejemnikov leta 2023 63, po podatkih ZPIZ pa je povprečno vsak dobil 14.208 evrov dodatka k zasluženi pokojnini. Če preračunamo, da bo toliko dodatka (v resnici pa več) tudi za 17 kulturnikov, ki so po starem zakonu že zahtevali dodatek, bo to pomenilo skupaj 241.540 evrov na letni ravni. Sto upravičencev pa pomeni 2,4 milijona letno, še v zapisu opozarja Jančič. Za imena in priimke vseh 17 »srečnežev« je tudi Jančič pisno zaprosil ministrstvo za kulturo, prav tako tudi za datume, kdaj so njihove vloge prejeli. Omenil pa je še, da je uradno kampanjo pred referendumom o pokojninskih privilegijih za elito napovedala tudi nevladna organizacija Društvo Asociacija, ki je registrirano na Metelkovi, financirata pa ga ministrstvo za kulturo in vlada. Gre za podoben obvod, kot je bil to obvod Društva 8. marec Simona Maljevca, saj vlada in ministrstvo denarja davkoplačevalcev ne smeta uporabiti za propagiranje projekta privilegijev za elito, pa to storijo prek organizacije, ki jo plačujejo, opozarja Jančič in dodaja, da gre pri tem za društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, ki jih financira vlada. V zadnjem desetletju jim je na račun padel milijon evrov javnega denarja, še zapiše Jančič.
