Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Hujskaštvo koalicije ne moremo meriti s parametri, toda nivo besedičenja njihovih je skrajno žaljiv. Brezobzirna poslanka Gibanja Svoboda L.G. je z izjavo o pobesneli desnici bržkone prekoračila mejo. Nočemo nikakršnega opisa, s čimer je predsednika SDS g. Janeza Janšo poskušala očrniti v javnosti. V tem s stranke GS kateri L. G. pripada pokažejo, da sta njihov manever nič tolerance in puhle besede.
Ob proslavi OF bodejo v oči stavki v katerih se populistično širi tudi pomanjkljivo poznavanje zgodovine. Tudi polpreteklega dogajanja okrog tega, za kar smo se Slovenci borili in nenazadnje tudi osamosvojili.
Okupatorju smo se uprli ker smo verjeli v našo plebiscitarno voljo in nismo nasedli nikakršni provokaciji.
Te pa se dogajajo in prav je, da se odzovemo. Nikoli več komunističnega režima ali nadvlade nad nami.
Levi politični pol pa preko diskurza nagovarjanja »podanikov« skuša doseči diktaturo oblasti nad ljudmi.
Kako so »v ospredju« človek, dostojanstvo in osebne pravice izhaja iz njihovega nihilističnega zanikanja.
Ker nemalokrat namerno izrivajo tradicionalen pogled na družbo in družino kot njen temeljni gradnik. V omalovažujočih pogledih je bilo celo v socialistični in v nekdanjo SFRJ vključeni takrat nesamostojni Sloveniji več obzirnosti do Kristjanov, vsaj niso bili na raznorazne načine bodisi deloma osmešeni bodisi dani v kalupe. Pa čeprav so otroci tistih, ki so bili člani takratne ZK/Zveze komunistov po pouku skoraj na skrivaj enkrat tedensko hodili k verouku, bodisi na željo stare mame ali pa ker sta jih s tem seznanjala stara starša. Kajti to da se vera ni smatrala kot pomembna je bil s strani ZK »ukaz in striktno navodilo«.
Pravzaprav je tak izvršilni ukrep. Kajti kdor se ni držal smernic od najmočnejše strankarske usmerjenosti ni imel skoraj nikakršne možnosti razen trdega dela, če pa se ni podredil tej »mašineriji« utečenega sistema je posledično postal nekakšen diletant ki tvega izgubo zaposlitve z odvzemom delovne knjižice ali pa izobčenost v družbeni skupnosti kateri je prvotno pripadal oziroma kjer je pripadal širši skupnosti.
Komunisti so bili diktatorsko maščevalni, njihove lovke pa so bile od vrha navzdol in od spodaj navzgor. Vse državne aparate so učinkovito nadzorovali zaradi tega piramidalno vertikalnega sistema informacij.
Ker delovanje s silo, bodisi z represivnimi ukrepi preko zlasti takemu namenjenih ideoloških aparatov, to so v državi šolski sistem, informacijska seznanjenost in nenazadnje vključenosti zakonodajnih teles nikdar ne privede k zaupanju državljanov v obstoječo oblast in posledično ruši kredibilnost take oblasti. Zato je to slabo za tisto državo v kateri se zaradi koalicije političnih strank nespametno zlahka doseže.
Z razlogom da bi si državljane pravzaprav podredila oblastna koalicijskih strank vzpostavlja mehanizme: od mehanizmov nadzorovanj do poseganja v osebnostno sfero in prek sistema izobraževalnih ustanov. Postajamo izprijena družba ki tvezi o spolni usmerjenosti češ da se širita nestrpnost in ne sprejemanje. Vendar so s koalicije nesramni in zavirajo širjenje svobodomiselnosti dasiravno se nanjo zgolj sklicujejo.
To so zaviralci ideje o neodvisni RS ki poveličujejo OF in totalitarnost režimov, prejšnjega ali zdajšnjega.
Fašizmu so se borci med II. svetovno vojno uprli na raznih frontah, toda tako je bilo, da bi šlo na bolje. Nakar je nastopil socialistični komunizem, ta pa je bil v nekih pogledih manj agresiven in sprejemljivejši. Pripadniki nekdanje tajne obveščevalne službe so vršili nadzorovanje ‘za nevarne režimu’ manj opazno. Ko smo bili najnaprednejši v šesterici nekdanjih socialističnih republik YU federacije toda nesamostojni.
V letu 2025 se nekateri še zmeraj sklicujejo na Svobodo, kar pa dosego svobode postavlja pod vprašaj. Tako kot temeljne človekove pravice. Osebna svoboda pa mora ostati neokrnjena in neomadeževana. Česar pa ni mogoče reči takrat, ko se skuša odvzeti delček ugleda predsedniku SDS, ki je veliko dosegel.
To je diktatura oblasti in ne ljudska oblast. Kadar so na oblasti nekdanji komunisti ne more biti drugače.
