Piše: Bogdan Sajovic
Grenlandci ne želijo biti ne Danci in ne Američani. Štiri od petih parlamentarnih grenlandskih strank zagovarjajo samostojnost. A samo ena od teh strank ima vsaj približno realno vizijo za prihodnjo samostojno Grenlandijo.
V preteklem letu in tudi potem, ko je znova zasedel Ovalno pisarno, je ameriški predsednik Donald Trump večkrat izjavil, da namerava največji zemeljski otrok Grenlandijo priključiti Združenim državam Amerike. Dobesedno je izjavil, da bo Grenlandija prišla pod nadzor ZDA »tako ali drugače«. Te njegove izjave so vsekakor dvignile veliko prahu.
Tri opcije glede prihodnjega razvoja
Na voljo so tri opcije. Prva je, da se Grenlandija odkupi od formalnega suverena otoka, to je od Danske. Ta ponudba sicer ni nič novega. Prvič so ZDA ponudile Danski odkup Grenlandije že sredi 19. stoletja, v času, ko so ZDA od Rusije kupile Aljasko. O nakupu Grenlandije je bil govor tudi v zgodnji fazi ameriškega imperializma v začetku 20. stoletja, ko med drugim tedaj ZDA od Danske odkupile Deviške otoke v Karibskem morju. Možnost nakupa Grenlandije je omenjal tudi predsednik Truman takoj po drugi svetovni vojni. Z možnostjo nakupa pa so se poigravali v ameriškem zunanjem ministrstvu tudi v 70. letih prejšnjega stoletja, se pravi, da ne gre za novo pobudo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
