Piše: Nova24tv.si, C. R.
Napad Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022 je šokiral celotno mednarodno skupnost. Sredi najhujše vojne vihre, ko je marsikdo pričakoval, da bo Ukrajina kaj kmalu klonila, je izjemno veliko pomenila podpora, ki so jo s svojim obiskom Ukrajine izkazali slovenski, poljski in češki predsedniki vlad.
Potem ko je Ukrajina ostala sama proti nekajkrat večjemu sovražniku, številni evropski diplomati pa so Kijev hipoma pričeli zapuščati, so Janez Janša, Petr Fiala, Mateusz Morawiecki in Jaroslaw Kaczyński 15. marca 2022 zastavili pot, po kateri so nato sledili ostali svetovni voditelji.
S svojim obiskom so Ukrajini izkazali več kot potrebno podporo in ji dali vedeti, da nikakor niso ostali sami. Prinesli so jim upanje o vojaški, humanitarni in gospodarski in drugi pomoči, ki je obisku nato tudi sledila. Konkretni obisk ni bil usklajen z Rusijo, je pa Evropska unija o obisku obvestila Združene narode, ti pa so o obisku obvestili Rusijo, ki v času obiska ni izvedla napadov na Kijev (ukrajinsko Kijiv).
Ob obisku so sporočili, da je Ukrajina evropska država. “Vsaka pot v Ukrajino, je evropska pot”, je bil jasen Janša, ki je opomnil, da so evropske vrednote z vojno v Ukrajini na preizkušnji. “Hvala, ker ne le branite svojo domovino in Evropo kot ozemlje, ampak ker branite samo jedro evropskih vrednot in našega načina življenja. Vaš boj je naš boj in skupaj bomo zmagali”, je navedel.
Janša je za javno RTVS povedal, da je srečanje potekalo v predsedniški palači in da so bili pogovori zelo konkretni. Janša je po obisku izpostavil, da ima Poljska na mestu premiera resničnega patriota in borca, Morawiecki je bil namreč po njegovih besedah tisti, ki je skupaj z ekipo organiziral vso potrebno logistiko, varnost in velik del koordinacije z institucijami EU.
Janša je sicer 12 dni pred napadom Rusije na Ukrajino izpostavil, da Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja koncentracijo ruske vojske na ukrajinskih mejah. V pogovoru z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom je izrazil podporo ozemeljski celovitosti Ukrajini in pravici vsake države, da si izbere lastno zavezništvo. Poudaril je, da se je dogovoril za obisk v Ukrajini do konca meseca. Šmihal je dal vedeti, da je za izraženo podporo hvaležen. “Hvala za podporo!”, je namreč zapisal pod objavo Janše.
Namesto, da bi opozicija in njej naklonjeni levi mainstream mediji pozdravili obisk tedanjega premierja Janše, se je odvil pravcati stampedo. Voditeljica SD se je dogodka lotila z lažmi, da ni usklajen z evropsko zunanjo politiko, levičarski mnenjski voditelji pa so celo širile lažne novice, da do obiska v Kijevu sploh ni prišlo in da gre za zaroto. Kako zelo je ukrajinska oblast cenila obisk, je v praksi pokazala njihova poteza, da obisk ovekovečijo s spominsko ploščo štirih velikih politikov na aleji pogumnih v Kijevu.
Hvaležnost za prvi obisk tujih voditeljev v Ukrajini od začetka vojne so Ukrajinci izrazili tudi skoraj leto dni od začetka vojne in sicer z javnim priznanjem na plakatih na javnih mestihn katerih je pisalo: “Spominjamo se. 15. marec 2022. Prvi obisk tujih voditeljev v Kijevu.”
V Kijivu se je čez čas zvrstilo kup politikov, ki so v znak podpore Ukrajine obiskali Kijev. Nazadnje se je večje število le teh zbralo, ko se je obeležilo 3 leta od začetka vojne. Ob tej priložnosti pa ni manjkala ni niti predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je s tem zabeležila že deveti obisk v Kijevu od začetka obsežne invazije.
Priznani diplomat in dolgoletni veleposlanik dr. Božo Cerar je v zvezi z obiskom predsednikov vlad Češke, Poljske in Slovenije v Kijivu ocenil, da ta predstavlja mnogo več kot le prvi visoki obisk iz tujine po ruski invaziji na Ukrajino. “Gre za izredno pomembno dejanje podpore ukrajinski državi, njeni suverenosti in neodvisnosti v imenu celotne in enotne Evropske unije v teh prelomnih trenutkih. Prelomnih ne le za Ukrajino, ampak za vso Evropo”, je ta tedaj ocenil in spomnil, da se v Ukrajini odloča o svobodni in demokratični prihodnosti celotnega kontinenta. “Do res hrabre podpore prihaja v pravem trenutku. Spomnimo se tri desetletja nazaj, koliko nam je takrat pomenilo takšno ali drugačno srečanje s tujimi predstavniki in njihov glas podpore ter spoznanje, da ob jugoslovanski agresiji nismo bili sami,” je bil jasen.
