Piše: Vida Kocjan
Laži, manipulacije, nedelo, bolestnost, zaradi katere se poznavalci že sprašujejo, kako opravilno sposobnega predsednika vlade ima Slovenija, državo vodijo h gospodarskemu in k siceršnjemu nazadovanju.
Če je bila Slovenija še leta 2021 svetilnik Evrope in drugih razvitih držav, gremo z Golobovo vlado proti dnu. Leta 2021, po zdravstveni krizi, je bila Slovenija z 8,1-odstotno gospodarsko rastjo prepoznana kot država, ki je z odliko opravila gospodarsko okrevanje in se po gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) uvrstila med najboljše. Vlado je vodil Janez Janša.
Že leto pozneje so vrli slovenski volivci in volivke vodenje vlade zaupali človeku iz tranzicijske levice, bolje rečeno, obrazu globoke države. Pri tem ne moremo reči, da je šlo za nov obraz, saj je bil Robert Golob vsa leta pred tem aktivno vključen v politiko − od LDS do Pozitivne Slovenije in nato Stranke Alenke Bratušek (SAB). Na to zdaj večina pozablja, človekov spomin je res kratek.
Čeprav so akterji Goloba predstavljali kot »vrhunskega menedžerja«, je ta zelo hitro pogrnil. Na celi črti. Zelo nazorno je to razvidno iz podatkov o gibanju slovenskega BDP v zadnjih letih. Po znamenitem (Janševem) letu 2021 in 8,1-odstotni rasti smo v letu 2024 zdrsnili na 1,6 odstotka. Vladni urad za makroekonomske odnose in razvoj pa je v svoji najnovejši napovedi za leto 2025 pričakovano gospodarsko rast z 2,4 znižal na 2,1 odstotka. To je na rast v letu 2023.
Stvari gredo torej navzdol, razlogi za to so nesporno na strani vlade. Naša cokla razvoja je namreč visoka javna poraba in naraščajoči javni dolg, nepredvidljivo davčno in regulativno okolje ter počasno izvajanje strukturnih reform.
Ali drugače. Reforme je treba pospešiti, konkurenčnost poslovnega okolja pa izboljšati. Je kdo slišal Goloba ali člane njegove ministrske ekipe kdaj govoriti o tem?
