Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja.
Gost oddaje, ki jo vodi Edvard Kadič, je bil profesor naturopatije Igor Ogorevc, beseda pa je tekla o termoregulaciji telesa. »Ime je avtorsko zaščiteno, sicer pa se sam termin redno pojavlja v biofiziki in biokemiji, ne pa toliko v medicini. Na žalost,« uvodoma pravi profesor Ogorevc, ki ob tem razloži, da je termoregulacija telesa najosnovnejša telesna funkcija, od katere so odvisne vse druge funkcije v telesu.
Kemične reakcije in temperatura telesa
Profesor Ogorevc, pionir integrativne medicine v Sloveniji, je ponovil, da smo ljudje del narave in smo od nje odvisni. »Pri vseh fizikalnih zakonitostih v naravi je prva stvar temperatura, potem sta še pretok in tlak – od teh treh parametrov so soodvisni vsi drugi fizikalni procesi v telesu. Kar pa je bistveno, je to, da so vsi kemični procesi v telesu odvisni od (ne)pravilne temperature, začenši s tvorjenjem želodčne kisline, s pravilnim tvorjenjem vseh hormonov, vseh encimov, skratka, vse kemične reakcije so odvisne od temperature telesa,« je uvodoma spomnil gledalce in gledalke Prve TV. Pri tem moramo vedeti, da zdrav človek živi v območju ene stopinje. »Odkloni so pa mogoči – preživetje je mogoče med 28 °C in 42 °C. Če govorimo o hipotermiji oziroma hudi podhladitvi telesa, je spodnja meja preživetja 28 °C, kajti pri tako nizki telesni temperaturi se metabolizem tako upočasni, da preživetje ni mogoče – ni izgorevanja sladkorja, ni kisika, ni delovanja žlez, ni produkcije encimov … ni praktično ničesar,« je razložil profesor Ogorevc in ob tem odgovoril na vprašanje, zakaj je smrtno nevarno, če gre temperatura čez 41,5 °C. »Če logično razmislimo – človeška kri je sestavljena iz beljakovin – krvna telesca in vse drugo so praktično beljakovine. Če doma vzamemo jajce, ga damo na ponev, zraven postavino termometer, spodaj pa prižgemo plin. Ko je temperatura 42 °C, beljakovina zakrkne, postane bela. In to je vzrok smrtnosti, do katere pride zato, ker kri, ko koagulira, zamaši žile, ni pretokov. Pravilni pretoki so torej takrat, ko sta pravilna temperatura in tlak. Tega narekuje pravilen volumen ožilja ter pravilen pretok krvi in limfe v telesu. Tu je temeljna filozofija pravilne termoregulacije telesa končana.«
Organi hlajenja v našem telesu
Ljudje smo na tej zemeljski obli ena od zelo redkih bitij, če ne celo edina, ki smo sposobni preživetja v zelo ekstremnih pogojih – govorimo o temperaturi od minus do plus 50 °C. Pri tem je zanimivo, da termoregulacija telesa tudi v teh skrajnih primerih poskrbi za to, da je v notranjosti našega telesa vedno pravilna temperatura. »Kadar govorimo o termoregulaciji telesa, govorimo o pravilni cirkulaciji krvi in limfe, o pravilnem delovanju našega največjega in najtežjega organa, to je o naši koži, ki je največji organ termoregulacije telesa. Prav tako govorimo o dihanju, ki predstavlja zračno hlajenje našega telesa, in o ledvicah, ki predstavljajo vodno hlajenje v našem telesu – vsi ti sistemi so soodvisni. Ko eden ne zmore več, drugi prevzame to funkcijo. Ko pa jih odpove več, se pregrejemo. In tu je smrt neizbežna. Če pogledamo temperature pri bolnih ljudeh, še bolje, pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, opažamo izjemno velika odstopanja. In to bi morali upoštevati tudi zdravniki,« je bil jasen profesor naturopatije.
O bakterijskih vnetjih
Za lažje razumevanje termoregulacije telesa se moramo po Ogorevčevih besedah vrniti nazaj, na osnovne kemijske zakonitosti. Te govorijo, da se osnovne organske kisline spremenijo v lug pri 39 °C in več. »In kadar je telo tako zakisano, da puferji (púfer je snov, ki uravnava kislost oziroma bazičnost raztopin, op. p.) v telesu niso dovolj, takrat obrambni mehanizem in kapilarni sistem dvigneta temperaturo v telesu nad 39 °C zato, da se telo naluži – da se organske kisline spremenijo nazaj v lužino. In to je vzrok za povišano temperaturo,« je razložil profesor Ogorevc. Preprosto rečeno, temperatura se dvigne, da se v telesu spremeni ph, s tem pa se uničijo virusi. »Bakterije se v človeškem telesu razvijejo samo tam, kjer je pretoplo, nikoli tam, kjer je prehladno. Kjer je prehladno, imajo ugodnejše okolje za razvoj virusi. Tudi bakterijske in virusne okužbe so posledica izključno temperature in reakcije našega telesa na temperaturo – tako notranjo kot zunanjo. Ampak moderna medicina se je zadnjih devetdeset let osredotočila na iskanje patogenov, kar je vse lepo in prav, tudi absolutno koristno, ni pa to celostno zdravljenje, zato kadar pride do bakterijske okužbe, se pravi, kadar je v telesu pretoplo, je povišana temperatura, višja od 37 ali 38 °C , takrat nam medicina predpiše antibiotik. Če bi bilo tako, kot v večini primerov ni, bi bilo treba, preden nam terapevt predpiše antibiotik, narediti preiskavo, katere bakterije so navzoče in katere so preveč namnožene. Temu rečemo antibiogram. In ker tega ne delajo, se v večini primerov, razen v bolnišnici pri res hudih okužbah, antibiotiki predpisujejo kot bombončki. In zaradi pretirane uporabe antibiotikov se pojavljajo bakterije, ki postajajo odporne nanj. To je velika grožnja vsemu človeštvu,« je še opozoril profesor Ogorevc. In kaj je naloga antibiotika? »Ta ima samo eno nalogo v telesu – da pobije določen sev bakterij. To pa ni zdravljenje v celostnem pomenu besede. In ko dejansko bakterij ni več, potem pade temperatura, ker ni infekcije, in potem se telo znova lahko zdravi samo. Telo znova vzpostavi homeostazo. Ko pa imamo težave z virozami, je naše telo podhlajeno – ni nujno da celo, ampak določeni deli telesa,« je bil jasen sogovorec.
Viroze in podhladitev telesa
Viroze se tako pojavljajo jeseni in pozimi, ko je zunaj hladnejši zrak, in sicer se pojavljajo na predelih dihal in grla. »Se pravi nos, usta, grlo, pljuča. Zakaj? Kot sem rekel, virusi se lahko pretirano namnožijo samo v prehladnem okolju. Zato poleti viroz praktično ni. In če vdihavamo hladen zrak, hladimo ves respiratorni sistem in pri tem ustvarjamo virusom idealno okolje za pretirano rast in razvoj. Ko se naše telo podhladi, imamo težave z virozami. In kaj se velikokrat zgodi, ko viroza ne mine sama po sebi? Dobimo temperaturo, pred tem pa nas zebe, se tresemo, saj je telo izgubilo optimalno temperaturo. S tem naš imunski sistem in obrambni mehanizem dvigneta telesno temperaturo, da se segrejemo in da uredimo viruse,« je še razložil profesor naturopatije in dodal, da po krvni sliki vidimo, kadar imamo opravka z infekcijami. »Povišana ali znižana je vrednost belih in rdečih krvnih telesc – vse to govori o delovanju imunskega sistema, ki ga v Planetu zdravja izjemno dobro poznamo. Lahko rečem da bolje kot drugi, saj ga razumemo drugače – kot del celote človeškega telesa. Bistvo pri tem pa je, da ga znamo tudi hitro in učinkovito popraviti. Pri nas po navadi viroze trajajo nekaj minut in se stanje popravi,« je še dejal profesor Ogorevc.
Presnova in temperatura
V oddaji je beseda tekla tudi o tem, kako sta termoregulacija telesa in imunski sistem povezana s presnovo. Pri tem je najpomembnejše dejstvo to, kar je profesor Ogorevc v oddajah Planet zdravja že velikokrat poudaril – ljudje smo ustvarjeni kot večinoma rastlinojeda bitja. »Zadnjih petdeset, šestdeset let se zaradi določenih razmer to absolutno ignorira. Poglejmo, kaj se zgodi, kako reagira naše telo, če pojemo živalsko beljakovino. Naš imunski sistem vsako tujo, živalsko beljakovino, kot so meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki in jajca, zazna kot tujek. Osnovna in edina naloga našega imunskega sistema pa je, da se bori proti tujim beljakovinam in tujim molekulam. In kadar jemo živalske beljakovine, v telesu povzročamo vnetje,« je ponovil dejstvo profesor Ogorevc. Napačna prehrana tako povzroči pregrevanje v želodcu, ki se potem nadaljuje naprej po prebavnem traktu – jetrih, žolčniku, dvanajstniku, trebušni slinavki, tankem in debelem črevesju. »Zaradi tega se pore na koži naravno odprejo, ker se telo želi naravno ohladiti, in pride pozimi do podhladitve. V slovenščini rečemo, da smo prehlajeni,« je še dejal Ogorevc in ponovil, da zato v Planetu zdravja prav koži posvečajo izjemno pozornost.
