Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
V Evropi so večinoma prepričani, da se bo morala ruska invazija zaradi napada na ukrajinsko ozemeljsko celovitost slej ko prej zaključiti ali vsaj ne stopnjevati. Vojna s pričetkom v zadnjem tednu februarja 2022 traja tri leta. Spomnimo, da marca 2022 v Kijev s češkim in poljskim kolegom odpotuje takratni premier Janez Janša, nakar so se pozivi k miru vrstili tudi od drugod.
V pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je tedanji slovenski premier Janez Janša izvedel, da Ukrajina računa na obnovo, upajoč, da se bo obdržala in postane članica Evropske Unije, pri čemur je Volodimir Zelenski Janezu Janša zelo hvaležen, tudi za raznolike moralne spodbude.
Oblegano Ukrajino sčasoma pričnejo podpirati s skupnosti Evropske unije in sveta zahodne civilizacije.
Ker se v Ukrajino decembra lani odpravi tudi komisarka za širitev EU z delegacijo, enako z vlakom, to izkazuje zgledovanje po Janši. Povejmo, da je v 2022 generalni sekretar Nata povedal, da se je treba sestajati s političnim vodstvom Ukrajine na več ravneh. V različnih formatih je pomembno sodelovanje.
Resnična tragedija je bilo, kot je dejal predsednik vlade Janez Janša, obleganje Mariupola in silno trpljenje civilistov, kajti civilistom so ruski tanki kljub obljubam onemogočili in zapirali izhode iz mesta.
Rusi so bili v izhodišču močnejši in agresivnejši, toda vzdržljivim Ukrajincem je pomagala združeno poenotena Evropa in Bidnove ZDA s pomočjo v denarju in nabavo orožja, medtem pa Rusi niso opešani.
Najbolje pa je, da spopadanje med ogroženim in napadalcem preneha in to tako kratko kot dolgoročno.
Janša: Diplomacija rešuje situacijo in omogoči možnost pogajanjem, zlasti v času, ko spopadi potekajo.
Velika Britanija in Ukrajina sta 16. 1. 2025 na pobudo Zelenskega in Keira Starmerja uvedli pakt z zavezo stoletnega medsebojnega sodelovanja. Zelenski se zanaša na ne umik ameriške pomoči. Združeno kraljestvo zagotovi, da bo Ukrajini tudi v prihodnje zagotavljalo vso prepotrebno podporo. Pot do ukrajinskega miru namreč ne bi smela biti pogojevana s kakršnimkoli ukrajinskim popuščanjem. Ker razumemo, da brezkompromisno ne bodo pristali na ne dejansko premirje kakor premirje na papirju, torej v primeru da Rusija premirja dejansko ne bi upoštevala in bi tovrstni akt služil kot kakšna depeša.
Vendar se tudi dogovornih sporazumov iz Minska niso držali, saj to kar so sklenili ni bilo realizirano. Za Rusijo so v teku številni protiukrepi. Namreč EU je do izteka leta 2023 odredila 15. paketov sankcij. Evropska Unija pa se na tak način še naprej odziva in potrdili so 16. sveženj sklopa sankcij za Rusijo. Kajti za odvračanje ruskega stopnjevanja ni dovolj obrazložitev, da to popelje k osiromašenju in v bedo.
Proruskim oligarhom nekatere držav iz Evrope zamrznejo transakcije, ali jim zaplenijo del premoženja. Rubelj pa konstantno izgublja na vrednosti. Zaradi spodletelega ukrepa poskusa utrjevanja koncepta demokratičnosti s ciljem da se to obdrži je ‘na tehtnici’ veliko ruskih rezerv, ki jih Rusi izgubljajo ali se prerazporedijo. Nameni pa se jih za aktivnosti vojaškega varovanja Rusije pred zunanjim sovražnikom.
Žrtve so tako civilisti kot vojaki obeh vpletenih držav od katerih hočejo tudi ruski mir s čim manj zapleti.
Vojna ogroža tudi civiliste katerih pravica mirnega bivanja je kršena ker so ogroženi, razseljeni in trpijo. Težko je biti rekrutiran v vojsko, ni enostavno pobijati Ukrajincev, to počnejo »na ukaz«, so primorani.
Ukrajina se odziva, včasih z neke vrste povračilnimi ukrepi, četudi se zgolj odzovejo več kot provokaciji. Uničenih je precej objektov od obeh držav katerih obnova bo potekala postopno ampak škoda je storjena.
- 1. 2025 Putin izjavi da se to ne bi pripetilo če Trumpu 2020 v ZDA ne bi ukradli predsedniške zmage.
Zelenski ne bo odobraval, da bi se dosega miru odražala s sprejetjem zahtev iz Rusije, se pa bo pogajal.
V VB pa se bodo za Ukrajino lotili izdelave artilerijskega orožja, tudi zaradi vpadov ruskih dronov na ozemlje Ukrajine. Pogodbeni zemljevid o tem Keir Starmer in Volodimir Zelenski podpišeta v Kijevu.
Če vojno izgubi Ukrajina, hkratno izgublja Evropa, je na očitno neizpodbitno opozoril britanski premier. Ironija je, kar se z Evrope mnogim zdi provokacija, da D. Trump, ki Putina nima za povzročitelja vojne v nedavni izjavi Rusije nima za agresorja. Ko postaja strateški partner Amerike Rusija, je Evropa oplela?
Z Ukrajine menijo, da Američani z neizogibnim vmešavanjem izkazujejo apetit po nadzoru Ukrajine, to je nad tem kar ob ukrajinskih danostih in surovinah smatrajo za dobičkonosno in daljnosežno naložbo. Amerika »se sprašuje«, kam je izginilo 200 mio ameriških dolarjev pomoči in ali so jo smotrno porabili.
Svetovna banka je pred letom navrgla, da bi obnova Ukrajine znesla najmanj oz. vsaj 500 mrd. dolarjev. Toda to je zdaleč od tega, da se vojna konča, kajti ključni dogovori se sklepajo med vpletenima stranema.
Povračilni ukrepi sprtih držav dosegajo obraten učinek, če se napetosti stopnjujejo ne pa da bi se umirile.
Kajti nobenega miru ne dosežemo brez odpravljanja vzrokov, ki ga onemogočajo, ti pa so bili agresorski. Toda ZDA se nagibajo k interesu ki se sklada z zahtevo Rusije, da Ukrajina nikakor ne bo članica Nata.
Rusko – ukrajinski konflikt to zdaj ni ker je vmešanih več vpletenih strani od katerih nobena ne popusti.
Zdi se, da dogovora o premirju ni enostavno doseči, ker v navezi Evropa – Ukrajina in ZDA – Rusija zagovarjajo interese ki jih »nasprotnik« noče slišati kajti v nasprotnem bi bila vojna verjetno zaključena. Toda Ukrajina, za katero se ne pričenja dvomiti ali stremi k prenehanju iskanja vojaške in finančne pomoči, od katere je odvisna in brez katere nima moči za obrambne akcije, noče pristati na pogojevanje karkoli od ruskega vodstva ali drugih akterjev. Pogovori ne smejo izostati s čemer možnost kompromisa.
