Piše: Mitja Iršič
Če je v prvem mandatu Donald Trump le govoril o tem, da bo izsušil washingtonsko močvirje javne porabe in korupcije, se je v drugem mandatu zadeve lotil veliko bolj resno. V izsušeni puščavi pa je ameriška javnost zgrožena odkrila, kako pokvarjen je njen sistem. Napad na neizvoljeno birokratsko četrto vejo oblasti pa je dobra lekcija tudi za Slovenijo pred volitvami, ki so vsak dan bliže.
Zadnje dni smo se držali za glavo, ko smo brali, kaj vse so prek zloglasne agencije USAID financirali ameriški davkoplačevalci. Tečaj keramike v Maroku, promocijao turizma v Libanonu, produkcijo lokalne različice lutkovne oddaje Sezamova ulica v Iraku, promocijo kulture hip-hopa v Tanzaniji, financiranje srbskega inštituta LGBTQ, projekt plesnih programov v Južni Afriki, izobraževanje javnih uslužbencev LGBTQ v Guatemali, opravljanje kirurških sprememb spola za vietnamske transspolnike, 40 milijonov so prejeli tudi »srečneži v Sloveniji« … Nekatere postavke pa niso tako zelo smešne. Bidnova administracija je namenila več kot milijardo dolarjev agenciji UNRWA, ki jo ameriške in izraelske obveščevalne službe sumijo povezav s terorističnim Hamasom.
Bistveni namen Muskovega projekta DOGE je to, da se svetovni davkoplačevalec zbudi iz transa in sprevidi, da bi lahko bilo drugače. Da ni normalno stanje, če država od tebe zahteva 70 odstotkov vsega, kar si zaslužil, v zameno za naluknjane ceste, slabo zdravstvo in leno uradništvo. Trend rezanja javne porabe, ki ga je začel Milei s svojo motorko, je tako dobil prvo pravo svetovno izpostavo, ki jo bodo − zaradi vsenavzočnosti ameriške kulture − opazili vsi.
Če bi ameriške davkoplačevalce mogoče še lahko prepričali, zakaj plačujejo nenavadne programe po tujini, saj gre za velesilo z interesi povsod po svetu, je zelo težko razložiti slovenski upokojenki, ki živi v mrzlem stanovanju ob svečah, ker jo je zaradi cen elektrike strah prižgati luč, zakaj slovenska država plačuje 500 tisoč evrov prej omenjeni s Hamasom povezani agenciji UNRWA, 300 tisoč evrov za raziskovalko Mirovnega inštituta, ki je v Ruandi preučevala »koncept uspoljenega subalterna«, ali blizu 3 tisoč evrov pokojnine zasluženim razrednobojnikom, ki so se prej desetletja na državni račun ukvarjali s svojim hobijem − umetnostjo.
Trump se je izsuševanja močvirja lotil na silovit način; tako hitro ukrepa, da demokrati in njihovi mediji sploh ne morejo slediti. Če ne bi ukrepal tako hitro, bi bilo čez šest mesecev že prepozno. Birokratski stroj bi se oborožil z odvetniki, s politiki in z demokratom prijaznimi bogataši ter denar začel sifonirati prek Trumpu nedostopnih kanalov. Američani bi še vedno nevede plačevali transspolne kirurške posege v Burundiju in s teroristi povezane humanitarne organizacije v Gazi. Odločnost in hitrost sta bila ključna. Birokratski blitzkrieg nad mogočnim strojem neizvoljene birokracije.
To pa je lahko tudi dobra lekcija za prihodnjo slovensko desno vlado. Časov gradualizma in sodelovanja s skrajno levico, katere edini cilj je sabotaža in propad Slovenije, je konec. Golobova vlada je stvari pripeljala v takšne skrajnosti, da je Vučić zanjo pravi amater. Slovenska motorka mora začeti peti prvi dan po podpisu koalicijske pogodbe. Popolna prepoved financiranja zasebnih medijev. Razveljavitev zakona o nevladnih organizacijah in zakonska prepoved financiranja VSEH nevladnih organizacij −, tiste, ki so res koristne, kot so gasilci, zasebne šole itd., pa se prestavijo na druge proračunske postavke. Popolna prepoved finančnih pomoči za tuje države. Ukinitev vseh ministrstev razen ključnih za razvoj države, s tem da se ne poskuša vzpostavljati podobnih sistemov za desnico. Denar gre namesto tega nazaj v fiskus. Milijoni. Milijarde. Z njimi lahko drastično zvišamo neto plače, gradimo ceste, bolnišnice, zdravimo otroke z redkimi genetskimi boleznimi … Ljubljana z vijoličnimi lasmi bo protestirala s komunističnimi transparenti, a Slovencem ne bo mar, če bodo videli, da bolje živijo. Srečni bodo.
