Piše: Andrej Sekulović
Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu je po hitrem postopku prilagodila svoja higienska pravila glede šolskih uniform, da bi muslimanska študentka lahko nosila naglavno ruto. Zdi se, da integracija v praksi pomeni prilagajanje okolja potrebam tujcev.
Zagovorniki množičnih migracij trdijo, da je ključ do uspešne multikulturne družbe integracija. Ob tem se sprašujemo − integracija koga? Kot kaže, se migranti bolj slabo integrirajo v evropske družbe, saj so etnokulturne razlike velikokrat preprosto nepremostljive. Prav tako so pogosto druge in tretje generacije potomcev migrantov bolj, ne manj, ukoreninjene v svojo kulturo in še bolj privržene svoji veri v primeru islama. To je seveda razumljivo, saj je takšna človeška narava. Ni pa razumljivo množično uvažanje ljudi, ki se očitno niso zmožni integrirati ali pa tega preprosto nočejo. Ker liberalci in levičarji tudi v Sloveniji nikakor ne mislijo narediti križa čez multikulturni eksperiment, hočejo, da se začne avtohtono prebivalstvo prilagajati tujcem. To kaže tudi primer na zdravstveni fakulteti v Novem mestu, ki je hkrati šolski primer nasprotne integracije ali prilagajanja večine manjšini.
Posredovanje Varuha človekovih pravic
Na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu so po hitrem postopku morali spremeniti pravilnik o nošenju obveznih oblačil na kliničnih vajah, ker se je študentka muslimanske veroizpovedi pritožila, da na vajah ne more nositi naglavne rute ali hidžaba. Slednja se je zaradi domnevne diskriminacije – po domače rečeno upoštevanja higienskih standardov, ki veljajo za vse – obrnila novembra lani na Varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, ker ji je zaradi internega pravilnika fakulteta onemogočila obiskovanje vaj in prakse v hidžabu. Varuh je ugotovil, da interni pravilnik sicer ne prepoveduje izrecno naglavnih rut, vendar pa naj (higienske) omejitve ne bi bile skladne z »zakonsko pravico do enake obravnave in verske svobode«. O tem je skupaj z zagovornikom nemudoma opozoril ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter dosegel, da se je fakulteta prilagodila muslimanski študentki.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
