Piše: G. B.
Kot kaže, je bil ljubljanski župan Zoran Janković vendarle primoran, da je izrazil svoje mnenje o trenutnih razmerah v Srbiji, kjer je danes že padla prva politična žrtev: odstopil je premier Miloš Vučević, medtem ko predsednik Aleksandar Vučić vztraja na oblasti.
Jankovič je izrazil obžalovanje nad odstopom Miloša Vučevića, ki da je tako kot Aleksandar Vučić njegov dober prijatelj. Obenem je odločitev srbskega premierja označil za pogumno potezo.
Kot je še dejal, je trenutna situacija v Srbiji zanj težko razumljiva, rekoč da imajo vsi pravico do protesta, če ta ni nasilen. Obsodil je vsako obliko nasilja, tudi proti protestnikom. Ti bodo morali po njegovi oceni nekoga postaviti na čelo gibanja in oblikovati program, ne le pozivati k odstopu Vučića, ter se preizkusiti na volitvah.
Sam si želi, da se stanje v državi uredi, da strani sedeta za mizo in se pogovorita ter da se študenti in dijaki vrnejo v šole. Kot je poudaril, bi prebivalci Srbije šele po morebitnem odhodu Vučića z oblasti “videli, kaj so imeli”.
Videti je, da je Janković kar nekaj časa tuhtal, kaj naj reče o razmerah v Srbiji, saj noče izdati svojih prijateljev, ki tam vladajo. Zato mora braniti sistem Po drugi strani pa so od ljubljanskega mestnega denarja odvisni tudi številni levičarski aktivisti, ki jih Janković kakor podpira, a so v Srbiji nezaželeni. Vendarle pa to pomeni, da le-ti v Sloveniji ne bodo upali grizti roko, ki jih hrani.
Toda kot opozarjajo naši viri, se vse začne in konča pri denarju. In to pri tistem umazanem, ki ga je na Balkanu vedno dovolj. In če bodo ti tokovi v Srbiji onemogočeni, se bo verjetno precej sumljivih finančnih sredstev začelo zlivati v Slovenijo.
Dejstvo pa je, da so v tem hipu demonstracije v Srbiji preveč množične, da bi jih lahko pripisali zgolj srbski levici. Tako da dualizem “ali Soros ali Putin” v tem primeru odpade. Res pa je, da so denimo v Rusiji takšni protesti skoraj nemogoči, ker bi jih Putinov režim skoraj zagotovo krvavo zatrl.
