-2 C
Ljubljana
sobota, 11 januarja, 2025

(INTERVJU) Gabrielius Landsbergis: Pravi mir lahko dosežemo le s pozicije moči

Piše: Álvaro Peñas

Gabrielius Landsbergis je diplomiral iz zgodovine na Univerzi v Vilni in magistriral iz mednarodnih odnosov na Inštitutu za mednarodne odnose in politične vede na Univerzi v Vilni.

Med letoma 2014 in 2016 je bil poslanec Evropskega parlamenta kot član Domovinske unije – Litovskih krščanskih demokratov (Evropske ljudske stranke) ter bil član odbora za mednarodno trgovino in pododbora za varnost in obrambo. Od leta 2015 je postal predsednik stranke, novembra 2016 pa je bil izvoljen za poslanca v litovski parlament (Seimas). Od decembra 2020 do novembra 2024 je bil minister za zunanje zadeve Litve. Po volitvah oktobra 2024, na katerih je bila Domovinska zveza druga, je Landsbergis zaradi slabih volilnih rezultatov stranke odstopil kot predsednik in zavrnil mesto na proporcionalni listi parlementa.

Po skoraj treh letih vojne je Evropa še vedno nepripravljena na spopad, kot je ta v Ukrajini. Je to problem pomanjkanja vizije ali politične volje?

Osnovni problem je, da smo zdaj zadovoljni, da veliko držav porabi 2 odstotka za obrambo, ko pa je vojna, ugotovimo, da devet evropskih držav še vedno ne dosega teh 2 %. Res je, da so se nekateri k temu zavezali, vendar nam to daje predstavo o tem, kako se rešuje trenutna situacija. Ko sem imel opravka s politiki iz drugih držav, sem jih vprašal, v čem je problem, ker v Litvi porabimo 3,5 odstotka, na Poljskem pa 4,5 odstotkov in odgovorili so mi, da je zelo težko prepričati prebivalstvo, da ta poraba je potrebna. Mislim, da je to osnova problema, nimamo dialoga z našimi ljudmi, da bi jim razložili problem, s katerim se soočamo. Morda ne želimo vznemirjati ljudi, zato jim povemo, da razmere niso tako slabe in da so omejene v Ukrajini, zato ni potrebe po porabi tega denarja, toda tukaj se začne napaka. Ko smo trpeli zaradi COVID-a, je bilo doseženo soglasje in odločeno, da je treba porabiti veliko denarja, da se situacija obrne, vendar z Ukrajino to ni bilo storjeno. In dokler tega ne storimo, se bo to zelo težko spremenilo.

Morda je težava v tem, da se Evropejcem ne pojasni cena ukrajinskega poraza v vojni?

Seveda morate biti pošteni glede tega, kaj je na kocki, in jasno govoriti o denarju, ki ga porabite. Težko je govoriti o denarju, ki ga bodo porabili drugi, vendar vam bom dal primer: v COVID-u smo v evropskem skupnem skladu porabili 750 milijard evrov, od tega je 160 milijard šlo Italiji za njeno gospodarsko okrevanje, a če bi izračunajte, koliko denarja je bilo poslano v Ukrajino, imamo okoli pet milijard. To je zelo majhen del in to je problem.

Vendar mnogi Evropejci menijo, da so izdatki veliko višji, deloma zaradi ruske propagande in ker nekateri politiki to sporočilo pošiljajo v volilne namene. Spet zato, ker ne govorimo jasno prebivalstvu.

Da, absolutno. Rusija aktivno uporablja naracije proti nam in to je problem, ko govorimo o energiji ali hrani in postaja vse bolj očiten. Kaže, da smo bili preveč zadovoljni z geopolitično situacijo, ker se ta vojna ni začela leta 2022, začela se je leta 2014 in imeli smo osem let za pripravo pred invazijo in skoraj tri, odkar se je začela in še vedno nimamo tega za nujnost.

Več TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine