Piše: Nova24TV.si
Vlada Roberta Goloba očitno namerava obdavčiti še lastnike psov. Predstavniki Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so predstavili novosti, ki jih prinaša novela zakona o zaščiti živali na področju zaščite in oskrbe zapuščenih živali. Gre za nekaj ključnih sprememb, med katerimi je tudi nova dajatev za lastnike psov.
Prispevek za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali naj bi lastnikom psov zaračunavale občine. Podlaga za izračun višine prispevka naj bi bila povprečna višina oskrbnega dne za zapuščene živali v občini za preteklo leto. Predlog se v javni razpravi pričakuje v roku enega meseca.
Po veljavnem zakonu o zaščiti živali je oskrba zapuščenih živali odgovornost občin. Te morajo zagotoviti zavetišča glede na število psov v občini, vendar trenutno 56 občin te obveznosti ne izpolnjuje, poroča Dnevnik. Z novelo zakona iz leta 2021 je bila uvedena politika neubijanja zdravih zapuščenih živali, kar je povečalo število živali v zavetiščih in stroške njihove dolgotrajne oskrbe. Državni proračun je za zavetišča izdatno povečal sredstva, vendar je financiranje še vedno problematično.
Po predlaganih spremembah naj bi občine financirale oskrbo prvih 60 dni, nato država do 180. dne, po tem pa bi stroške delili država in zavetišča. Lastniki psov bi bili zavezani plačati letni prispevek za oskrbo zapuščenih živali, ki bi ga občine lahko uporabile tudi za sterilizacijo, kastracijo in ozaveščanje o odgovornem lastništvu. Tisti, ki posvojijo živali iz zavetišča, bi bili oproščeni prispevka za pet let.
Podoben ukrep je bil predlagan že leta 2012, a takrat ni bil sprejet zaradi nejasnosti pri pobiranju dajatve in pomislekov, da bi jo plačevali vsi ne glede na lastništvo živali. Zdaj se ponovno pojavljajo predlogi za uvedbo prispevka, saj financiranje oskrbe zapuščenih živali ostaja velik izziv.
Združenje občin je na spletu navedlo, da novela novosti prinaša tudi spremembe pri omejitvi posedovanja prostoživečih vrst živali, posodobitev poglavja o ravnanju z zapuščenimi živalmi in ostale dopolnitve za boljše izvajanje zakona. Pri spremembi omejitve posedovanja prostoživečih vrst živali se črta seznam prepovedanih vrst živali, ohranja pa se pozitivni seznam dovoljenih vrst. Jasnejša je tudi ureditev postopkov za spremembe pozitivnega seznama in delovnih teles za odločanje. Zvišujejo se normativi za lokalne skupnosti pri zagotavljanju kapacitet v zavetiščih, ki jih je po navedbah Dnevnika trenutno šestnajst.
