Piše: Anamarija Novak
Na Okrožnem sodišču v Celju se nadaljuje maratonsko kafkovsko sojenje v zadevi Trenta. Prav tako pa se pred omenjenim sodiščem znova obeta protestni shod proti skorumpiranemu slovenskemu sodstvu z zahtevami po pravičnem sojenju.
»Poziv vsem udeležencem shoda 12. 12. v Celju. Bodite mirni in ne nasedajte provokacijam. Zelo zanesljiv vir: ‘Informacija iz celjske policije: za protest 12. 12. bo spet veliko policistov v civilu, skušali bodo sprovocirati ljudi, da bodo lahko ukrepali in proteste prikazali kot nasilne,’« pa je že v začetku tedna na omrežju X opozarjal Boris Tomašič. O današnjem protestu bomo več pisali v naslednji številki, tokrat pa moramo opozoriti na sejo Odbora DZ za pravosodje, ki jo je vodila poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Omenjena seja, ki je prejšnji četrtek potekala več kot šest ur, se je na žalost koalicijskih poslancev obrnila proti njim samim, saj smo tisti, ki smo sejo spremljali, (znova) imeli možnost videti, kako vladajoči škandalozno zlorabljajo oblast. »Ob takšnem diktatorsko histeričnem vedenju se ne postavlja le vprašanje, ali gre za osebnostno motnjo predsednice odbora, ampak za vprašanje obstoja parlamentarne demokracije v Sloveniji,« je vodenje omenjene seje odbora za pravosodje ocenila evropska poslanka Romana Tomc (SDS).
Izvedla pritisk na sodno vejo oblasti
Že kmalu po začetku seje je Grgurevičeva razkrila njen pravi namen, in sicer je od šefov tožilstva in sodišč, ki so prišli na omenjeno sejo kot povabljenci, zahtevala kazenski pregon SDS in predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janše zaradi po njenem mnenju brutalnega napada na sodišče v Celju. Da morajo to storiti, je utemeljila z naslednjim besedami: »Uvodoma mi dovolite, da vas najprej seznanim z namenom sklica seje s to tematiko. Torej, diskreditacije, grobe, primitivne in nevarne (…) s strani ene stranke in njenega predsednika že 30 let. Ne samo da temu ni videti konca, pač pa njegovi napadi na neodvisne organe in posameznike, ki zgolj opravljajo svoje delo, prestopajo vse meje sprejemljivega in pa kot tudi že kdaj prej izpolnjujejo vse zakonske znake kaznivih dejanj. Tako tistih, ki se preganjajo na predlog, kot tistih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.« S tem je Grgurevičeva izvedla neposreden pritisk na sodno vejo oblasti, ki mora biti, tako je na omenjeni seji poudarjala tudi sama, neodvisna od politike. S tem pozivom se je, če natančno sledimo njenim zahtevam, dobesedno samoovadila. Je pa res, da sodniki in tožilci po njeni intervenciji niso protestno zapustili sejne sobe, nihče od njih pa Grgurevičeve tudi ni opozoril, da ni ona tista, ki presoja, kaj se preganja po uradni dolžnosti. Nasprotno, vabljeni vrh pravosodja, ki so si ga sicer »nastavili« vladni poslanci sami, je v dvorani ostal in v svojih nastopih prikimaval Grgurevičevi, kako je sodstvo brutalno napadano – med njimi tudi vabljena predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in generalna državna tožilka Katarina Bergant.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
