Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Danska oblast je močno zaskrbljena, ker številni priseljenci iz nezahodnih držav zahtevajo invalidske pokojnine. Posebej izstopajo priseljencih iz Libanona in Iraka.
Danske oblasti so močno zaskrbljene zaradi velikega števila nezahodnih priseljencev, ki zahtevajo invalidske pokojnine. Ob tem prevladujejo zlasti priseljenci iz držav Bližnjega vzhoda in Afrike, kot so Irak, Libanon in Somalija, poroča Remix News.
Ministrica za zaposlovanje Ane Halsboe-Jørgensen, članica Socialnih demokratov, je poročala, da je leta 2023 12 odstotkov nezahodnih tujcev prejemalo invalidsko pokojnino v primerjavi s 6 odstotki Dancev. Posebej izstopajo Libanonci (41 %) in Iračani (32 %).
Gre za tako drastične številke, da jih ne morejo več ignorirati. Ob tem se škodo povzroča številnim Dancem, ki so do tovrstnih pokojnin upravičeni. Z “zahodnimi državami” pa so mišljene sledeče: vse države članice EU, Andora, Islandija, Liechtenstein, Monako, Norveška, San Marino, Švica, Vatikan, Kanada, Združeno kraljestvo, ZDA, Avstralija in Nova Zelandija.
Ena pravila za Dance, druge za bližnjevzhodne imigrante?!
Troels Lund Poulsen, podpredsednik danske vlade in vodja liberalne stranke Venstre (koalicijske partnerice socialdemokratov) pa je poudaril, da ne morejo obstajati ena pravila za Dance, druga pa za priseljence.
Danska premierka Mette Frederiksen je nedavno pozvala Sirce, naj se vrnejo domov po odstavitvi Bašarja al Asada.
Dva od treh muslimanov, starejša od 50 let, se predčasno upokojita
Na Danskem trenutno prebiva okoli 35 tisoč Sircev, mnogi med njimi nimajo dovoljenja za stalno prebivanje. Vlada je tudi sporočila, da bo zavračala vse prošnje za individualna dovoljenja za sirske državljane. Prejšnji mesec so mediji sicer poročali, da se dva od treh muslimanov, starejših od 50 let, v državi predčasno upokojita, kar predstavlja veliko breme za pokojninski sistem.
Oktobra je finančno ministrstvo v svojem letnem poročilu o tem vprašanju ocenilo, da so leta 2018 priseljenci iz nezahodnih držav in njihovi potomci iz javnih financ počrpali neto 31 milijard kron (4,9 milijarde dolarjev) – približno 1,4 odstotka BDP. Priseljenci iz zahodnih držav pa so prispevali neto 7 milijard kron.
