Piše: Vida Kocjan
Upravljanje z evropskimi sredstvi pod vlado Roberta Goloba je katastrofalno. Najnovejši podatki Evropske komisije kažejo, da smo na samem dnu pri črpanju kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027. Stanje je nič, črpanje iz Načrta za okrevanje in odpornost pa je na tretjini, medtem ko je Hrvaška že na dveh tretjinah.
Gre za zaviranje lastnega napredka. Spomnimo, da se uresničujejo tudi »napori« nekdanjega evropskega (Šarčevega) komisarja Janeza Lenarčiča. Še bolj skrb zbujajoča je bila vloga Tanje Fajon, ki je v tem primeru v evropskih krogih odprto delovala proti interesom Slovenije. Vlado je takrat vodil Janez Janša, potekala so pogajanja, imenovana pa sta se trudila zavestno škodovati državi. To odpira tudi vprašanje politične odgovornosti in zaupanja v voditelje, ki bi morali delovati v korist državljanov, ne pa proti njim. Lenarčič je odletel, Fajonova pa je zdaj kot zunanja ministrica in podpredsednica Golobove vlade na poziciji.
Dejstvo, da Slovenija ni izkoristila še niti evra iz kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027, pa kaže ne le slabo upravljanje, temveč tudi popolno pomanjkanje vizije in odgovornosti. Medtem ko druge države s pridom črpajo ta sredstva za posodobitev infrastrukture, digitalizacije in energetske prenove, Slovenija ostaja ob strani. To stanje pomeni zamujeno priložnost za gospodarski razvoj in socialni napredek.
Hkrati vlada uvaja nove davke, ki bodo še dodatno obremenili že tako preobremenjene davkoplačevalce. Paradoksalno je, da moramo Slovenci polniti proračun, medtem ko se milijarde evropskega denarja neizkoriščene ponujajo na mizi. To ni le neučinkovitost, temveč jasen znak politične nesposobnosti in brezbrižnosti do ljudi.
Slovenija si zasluži odgovorno in proaktivno vodenje, ki bo izkoristilo vse razpoložljive priložnosti za razvoj. Namesto političnih igric in nesposobnosti potrebujemo konkretne ukrepe. Če zdajšnji voditelji tega niso sposobni, je čas, da odgovornost prevzamejo ljudje, ki razumejo pomen strateškega upravljanja in nacionalnega interesa.
