Avtor: Vida Kocjan
V zadnjem letu je javni dolg Slovenije znova začel naraščati. Vlada Roberta Goloba tudi za prihodnji dve leti načrtuje precej višjo porabo od prihodkov. V dveh letih za 3,1 milijarde evrov. Hkrati so v koaliciji potrdili namero vlade, da bodo leta 2025 Slovenijo lahko zadolžili za skoraj 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov. Skupno za 8,9 milijarde evrov. Dolg državnega proračuna pa je bil na zadnji dan leta 2023 pri 38,8 milijarde evrov in je bil a nekaj manj kot dve milijardi evrov višji kot na začetku leta.
Povečuje se tudi javnofinančni primanjkljaj, kar pomeni porabo, višjo od prihodkov. Vladajoča koalicija je sprejela proračuna za leti 2025 in 2026. Primanjkljaj se bo prihodnje leto povzpel na 1,9 milijarde evrov, leto kasneje pa na 1,2 milijarde evrov. Za dve leti načrtujejo za 3,1 milijarde evrov višjo porabo od prihodkov, čeprav načrtujejo rekordne prihodke.
Odhodki letijo v nebo, pričakovani višji davki
Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden dejal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov, na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.
Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve (nov davek), ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.
Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bo 1,2 milijardi evrov. Boštjančič navaja, da v ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjske in podnebne politike. Kako bo, pa bomo lahko spremljali. Obljub smo vsi že siti.
Opozicija kritična, netransparentna poraba
V opoziciji (SDS in NSi) so kritični. Opozarjajo na zaostrovanje geopolitičnih napetosti, pogrešajo ustrezen odziv vlade. Prepričani so tudi, da sta proračuna slaba in odpirata vrata netransparentni porabi.
»Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za vnovično netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade,« je v času sprejemanja proračunov opozarjal poslanec Rado Gladek (SDS). Kot primer je med drugim navedel »nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču«.
Nove visoke zadolžitve in poroštva
Leta 2025 se bo država po odločitvi koalicije lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov. Največji mogoči obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na po eno milijardo evrov.
Razsipno tudi v letu 2024
Po zadnjih podatkih je vladajoča koalicija pod vodstvom Roberta Goloba tudi za leto 2024 načrtovala veliko povečanje proračunskega primanjkljaja in to predvsem na račun povečanja socialnih transferjev in subvencij. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je bil javnofinančni primanjkljaj v prvih devetih mesecih 2024 sicer prepolovljen in še vedno visok. Znašal je 432,7 milijona evrov. Nižji javnofinančni primanjkljaj pa ni bil posledica zmanjšanja javnofinančne porabe, temveč višjih davčnih prihodkov in enkratnih prilivov iz evropskih skladov.
Zadolževanje kot temelj političnih odločitev
Vladajoče politične stranke pogosto upravičujejo zadolževanje z zagotavljanjem socialne države, vlaganji v infrastrukturo ali s kriznim upravljanjem. Levičarske vlade, vključno z zdajšnjo vladno koalicijo v Sloveniji, si pri tem pogosto prizadevajo za širjenje javne porabe, ki jo financirajo s povečevanjem javnega dolga. Vendar pa dolgoročne posledice takšne politike lahko resno obremenijo prihodnje generacije, zmanjšajo gospodarsko suverenost države in povečajo odvisnost od mednarodnih finančnih institucij.
Levičarska paradigma zadolževanja
Levičarska vlada se osredotoča na širjenje socialnih pravic, financiranje zelenega prehoda in podporo nevladnim organizacijam. Ti cilji pa zahtevajo znatna finančna sredstva. V praksi to pomeni širitev javnega sektorja, investicije v t. i. zeleni prehod in t. i. socialno državo, vendar izključno po njihovi meri. Širitev javnega sektorja, kar Golobova vlada že »uspešno« uresničuje, pomeni povišanje plač v javnem sektorju in novo zaposlovanje. Slednje pomeni povečanje stalnih obveznosti državnega proračuna. Temu smo že priča, samo po zadnjih popravkih plač nas bodo Golobovi iz naslova višjih plač zaposlenih v javnem sektorju dodatno obremenili za okoli 1,4 milijarde evrov. Temu sicer rečejo plačna reforma, vendar dejstva kažejo, da gre samo za popravke plač, pa še to ne vsem. Še najmanj pa vsem enako.
Levičarske vlade prisegajo tudi na investicije v zeleni prehod. Izraz nam je pod Golobom zelo znan. Projekti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa pogosto vključujejo visoke začetne stroške brez takojšnjih ekonomskih učinkov. Tretja stvar je socialna država. Pod to sicer spada povečanje pokojnin, subvencij in socialnih transferjev, kar pogosto presega gospodarske zmogljivosti. V tem pa je vlada Roberta Goloba precej drugačna. Povečujejo vse, razen pokojnin.
Kritika politike zadolževanja: fiskalna nestabilnost
Mednarodne finančne institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija, so že opozorile, da dolgoročno povečevanje zadolževanja brez ustreznih strukturnih reform lahko vodi v fiskalno nestabilnost. Zaradi višjih obrestnih mer na finančnih trgih je zadolževanje dražje. Slovenija bi lahko namenila večji del proračuna samo za odplačilo obresti. Starajoče se prebivalstvo povečuje pritisk na pokojninski in zdravstveni sistem, medtem ko se delež delovno aktivnih prebivalcev zmanjšuje. Države, ki so v preteklosti sprejemale podobne politike kot npr. Grčija, so morale kasneje izvajati drastične varčevalne ukrepe pod nadzorom mednarodnih posojilodajalcev. Slovenija je v času levičarske Golobove vlade nekje na poti v to paradigmo.
Rešitve in alternative
Slovenija lahko ohrani fiskalno stabilnost, če vlada uvede strukturne reforme. Pokojninska reforma in optimizacija zdravstvenega sistema bi lahko zmanjšali dolgoročne pritiske na proračun, vendar nič ne kaže, da bodo Golobovi kaj naredili na tem področju. Eno so obljube, govorjenje, drugo pa resno in trdo delo. Vlada mora spodbuditi tudi gospodarstvo. Gre za investicije v visoko tehnološke industrije, digitalizacijo in podporo podjetništvu, ki bi omogočile rast bruto domačega proizvoda (BDP). Nadalje je tu omejitev javne porabe. Racionalizacija javnega sektorja in pregled neučinkovitih subvencij lahko izboljšata finančno stanje države. Nič od tega se nam ne obeta.
Za večjo preglednost in odgovornost
Zadolževanje samo po sebi načeloma ni problematično, če se sredstva namenjajo projektom z visokim donosom. Vendar zdajšnja politika zadolževanja ne upošteva dolgoročnih fiskalnih omejitev in tvega preobremenitev prihodnjih generacij. V gospodarstvu pa opozarjajo, da Slovenija potrebuje bolj odgovorno gospodarsko politiko, ki bo usklajena z evropskimi smernicami in naravnana na trajnostni razvoj. Državljani pa morajo od vlade zahtevati večjo preglednost in odgovornost pri porabi javnih sredstev. A pri tem mi, državljani, žal odpovemo.
Dolg je začel naraščati po letu 2008
Do leta 2008 je javni dolg Slovenije znašal okoli 21 do 27 odstotkov BDP. Nato se je začela hitra rast dolga, ki je leta 2015 dosegel vrh pri 82,6 odstotka BDP predvsem zaradi bančne sanacije in pritiska na javne finance, kar je bila v največji meri »zasluga« takratne leve vlade pod poslušno predsednico vlade Alenko Bratušek. Nato je javni dolg postopoma upadal, zaradi obsežnega zadolževanja za financiranje zdravstvenih in gospodarskih ukrepov se je povečal med največjo zdravstveno krizo (covid-19). Leta 2024 pa se je javni dolg Sloveniji spet začel povečevati. Makroekonomisti opozarjajo, da je treba dolg skrbno upravljati, da ne postane breme za prihodnje generacije. Dodatno je pomembno izpostaviti demografske in gospodarske izzive, ki bodo vplivali na dolgoročno fiskalno stabilnost države.
Dolg državnega proračun po letih, v milijonih evrov
- Konec leta 2009 je bil dolg državnega proračuna 11.083 milijonov evrov.
- V letu 2011 se je povzpel na 15.157 milijonov evrov.
- V letu 2014 (čas Alenke Bratušek) je dolg narasel na 26.015 milijonov evrov.
- V letu 2018 (čas Marjana Šarca) se je dolg povečal na 29.181 milijonov evrov.
- V letošnjem letu, do konec oktobra, znaša dolg že 41.284 milijonov evrov.
Vir: Ministrstvo RS za finance
