Piše: Gašper Blažič
Poročali smo že, da je papež Frančišek za novega koprskega škofa imenoval dr. Petra Štumpfa, dosedanjega murskosoboškega škofa. Do ustoličenja bo Štumpf še vodil murskosoboško škofijo, škof Jurij Bizjak pa koprsko.
Petnajstletnica imenovanja škofa Štumpfa – tedaj še pomožnega škofa v Mariboru – za murskosoboškega škofa pa je bila ravno včeraj. Kar pomeni, da je škof Peter Štumpf zaokrožil petnajst let delovanja v murskosoboški škofiji, ki je sicer tudi njegova domača škofija.
Nekaj razlogov smo za takšno potezo že navedli, a verjetno bo kar držalo, da je bil tudi apostolski nuncij nadškof Jean Marie Speich deležen precejšnjih pritiskov, naj škofa Štumpfa umakne iz Murske Sobote. V svoji škofiji je namreč škof Štumpf imel zelo ostre nasprotnike, eden od njih pa je bil, kot pravijo viri, kandidat za škofa leta 2006, ko je bila škofija ustanovljena – in verjetno je bil prav on glavni “motor” te gonje. Mnogi so mu zamerili, kot smo že poročali, odhod minoritov iz Turnišča (čeprav škof za to ni odgovoren), pa za dogajanje z župnijo Velika Polana, od koder se je umaknil Boris Tibaut (sedaj deluje v Podčetrtku v celjski škofiji). Pa seveda “afera” z ukinjanjem birmanskih botrov. Glede na to, kako majhna je sicer murskosoboška škofija, so se govorice in zamere tam širile kot požar.
Vendar pa je poglaviten razlog v tem, da je škof Štumpf na nek način v javnosti presekal gordijski vozel in razbremenil Cerkev na Slovenskem bremena afere Rupnik. Kot smo poročali, je nekdanji jezuit Marko Ivan Rupnik ravnokar dopolnil 70 let, oktobra lani pa je bil – po izključitvi iz jezuitskega reda – poskusno inkardiniran v koprsko škofijo, doma je namreč iz Zadloga v župniji Črni vrh v bližini Idrije. Mnogi so to potezo škofa Jurija Bizjaka sprejeli na nož. Nato pa se je z javno izjavo oglasil škof Štumpf in pojasnil, zakaj je takšna poteza potrebna. Šlo naj bi za to, da se preiskava Svetega sedeža – spomnimo, papež Frančišek je umaknil zastaranje Rupnikovega primera – lahko nadaljuje, če Rupnik do konca preiskave ostane klerik z vsemi pravicami in dolžnostmi. Ker pa ni več član redovne skupnosti, ga je začasno med duhovnike koprske škofije vključil škof Bizjak. Takšno potezo je podprl tako nuncij Speich kot tudi nekateri škofje iz tujine.
Šele preiskava Svetega sedeža bo pokazala realno sliko preteklosti nekdanjega jezuita, sicer pa znanega umetnika. Ko bo preiskava končana, bo v skladu z njenimi rezultati Rupnikov ordinarij – sedaj bo to škof Štumpf – sprejel potrebne ukrepe. Do konca preiskave pa velja domneva nedolžnosti. To sicer pomeni, da uradno Rupnik nima v koprski škofiji nobene pastoralne funkcije. Iz jezuitske skupnosti pa je bil izključen zaradi nepokorščine in ne zaradi dejanj, ki mu jih očitajo, torej spolnih zlorab.
Ključno za to, da se v primeru Rupnika izkažeta resnica in pravica, je torej v tem, da preiskava lahko nemoteno in neovirano poteka, kar je v svoji IZJAVI takrat nakazal tudi škof Štumpf. Vnaprejšnje sodbe pa lahko povzročijo veliko škodo tudi s pravnega vidika, saj na koncu nihče ni nedolžen in tudi nihče kriv. Torej gre za izogibanje dvojni nevarnosti: da bi resničnega storilca oprali krivde, na drugi strani pa obsodili nedolžnega. Izjava, ki jo je dal škof Štumpf, je nato pomirila razburjenje:
https://www.druzina.si/clanek/skof-stumpf-v-bran-koprskemu-skofu-v-zvezi-z-rupnikom
Sedaj bo škof Peter Štumpf tisti, ki bo kot ordinarij neposredno spremljal primer Rupnik. Ob tem se bo seveda moral ukvarjati s številnimi drugimi izzivi in novimi razmerami, ki so drugačne od tistih v severovzhodni Sloveniji. Spomnimo naj, da je bil prvi koprski škof v obnovljeni škofiji Janez Jenko, ki je bil doma iz Podreče na Gorenjskem (župnija Mavčiče), škofijo pa je de facto vodil že od leta 1964 dalje, ko je bila ustanovljena Apostolska administratura za Slovensko primorje, ki je združila dele tržaško-koprske, goriške, reške in ljubljanske (nad)škofije. Leta 1978, po ratifikaciji Osimskih sporazumov, ki so dokončno uredili razmerja med Italijo in Jugoslavijo, pa se je administratura preimenovala v koprsko škofijo, Janez Jenko pa je postal njen prvi rezidencialni škof. Oba njegova naslednika, škof Metod Pirih in škof Bizjak, pa sta bila prav Primorca. Škof Štumpf, ki bo verjetno v sredini januarja ustoličen za škofa, bo tako v Koper prišel iz najbolj oddaljenega slovenskega škofijskega središča. Ali, kakor se šalijo na Radiu Ognjišče, ki je včeraj praznoval svoj jubilej, gre škof “z Goričkega v Piran”, kakor pravi znana skladba Vlada Kreslina.
Ob tem velja spomniti tudi, da se je dosedanji koprski škof Bizjak pred nekaj leti lotil težkega izziva: združevanja župnij, saj so bile nekatere dobesedno “premajhne” za delovanje v sedanjem času. To je prav tako sprožilo nekaj razburjenja med ljudmi, a nazadnje je prišlo do sprijaznjenja, saj imajo mnogi duhovniki v upravi po najmanj dve župniji skupaj.
P. S.: Dodajmo še, da je imel škof Štumpf v murskosoboški škofiji primer, podoben Rupnikovemu. Nekdanji kapucin Pashal Jožef Prša, ki je bil iz kapucinskega reda odslovljen zaradi nepokorščine, je bil namreč poskusno inkardiniran v murskosoboško škofijo iz podobnih razlogov kot Rupnik v koprsko – da bi ga lahko Sveti sedež preiskoval kot klerika. V upravnem kazenskem postopku Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani je bil spoznan za krivega spolnih zlorab več mladoletnih oseb. Že od 22. maja 2019 je Prša, kot je poročal portal Domovina, sicer lahko maševal izključno na svojem domu v Mali Polani, brez zbiranja vernikov, prav tako mu je bilo od takrat prepovedano opravljati vsa druga duhovniška opravila. Zaradi nespoštovanja ordinarijevih določil glede njegovega duhovniškega statusa in pohujšanja med verniki pa mu je bilo kasneje »prepovedano opravljanje vsakršne oblasti svetega reda, maševanje, spovedovanje, delitev drugih zakramentov ali zakramentalov, oznanjevanje Božje besede ali kateheza.«
