Ivan, to je tisti kmet s Klančin,
v mesto se poda na konferenco,
glavno v žepu nosi referenco,
da je popravljalec serpentin.
Te odnesle hudourne vode
zdavnaj so z njegove že kmetije,
zdaj vse teže Ivan tja gor rije,
predmet zgodovinske je usode.
Je na konferenci fant razpredal,
da ne ve, če sploh bo kaj postóril,
Ivan končno zdaj je opozóril,
česar svet se zdavnaj je zavedal.
Da ne more kmet, ki kdaj slučajno
se debel krompir mu je pridelal,
šolo pa ki komaj je izdelal,
za nos vleči kogar koli trajno.
Se na konferenci nakazuje,
da naš Ivan, kmet izpod planine,
zaposlujejo ki ga klančine,
kmalu spet kot prej doma kmetuje.
