Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)
Na včerajšnji Tarči so obdelovali najljubšo tematiko depolitizirane RTV – desnico oz. desno politiko. Zopet so želeli na novo izumiti formulo “samo, da ni Janša”, ki je tokrat že res dodobra izpeta. V SDS povabila v oddajo k sreči niso sprejeli.
Osrednja tema je bilo netenje prepirov na desnici. Prvi postulat, ki so ga postavili v oddaji, je bil ta, da je SDS desni hegemon, ki je prejšnji mesec propadajoči Ljudski stranki “prevzel” osrednjo organizacijo kmetov – Kmetijsko-gozdarsko zbornico z več kot 100 tisoč člani. Problematizirali so, da je podpredsednik zbornice postal član Slovenske demokratske mladine, ki naj s kmetijstvom ne bi imel ničesar, in da je bila na volitvah v zbornico uspešna tudi novonastala Kmečka iniciativa, v vodstvu katere sedi – Franci Matoz.
Drugi postulat oddaje je bil, da je desnica med sabo skregana in da je za to na koncu kriv Janez Janša. To misel sta na tak ali drugačen način branila komentatorja Rok Čakš in Janez Markeš.
Teza: SDS je drugim desnim strankam “speljala” Kmetijsko-gozdarsko zbornico
V Tarči so spomnili, da so člani Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki jih je 112.000, izbirali nove predstavnike. Volitve v kmetijsko zbornico bi skoraj gotovo minile dokaj neopaženo, če se ne bi zgodil velik preobrat, saj je slavila SDS oziroma njen Forum za kmetijstvo in podeželje, pri čemer Tarča pravi, da je vodenje zbornice “speljala” Slovenski ljudski stranki, ki je zbornico pravzaprav postavila in ji “kraljevala” zadnjo četrtino stoletja.
Pri tem Tarča pravi, da sta se SDS in njen predsednik Janša pred volitvami angažirano lotila promocije stranke kot do kmetov prijazne kmečke stranke, je v prispevku spomnila novinarka Vanja Gligorović. Janša je pisal o pomembnosti kmeta, kmetijstva in seveda tudi volitev v kmetijsko zbornico, ki “še nikoli niso bile tako pomembne kot letos”. Citirali so člana Ljudske stranke, sicer državnega svetnika in tudi svetnika Kmetijske zbornice Branka Tomažiča, je kritičen: “No, zdaj pa kar naenkrat SDS-u ali pa gospodu Janši gre za to, da bi kmete pridobil. V predprejšnji vladi je rekel, da ga kmetijstvo ne zanima in da kmetje niso njegov cilj, ker pač kmetijsko politiko ureja Bruselj. Ampak zdaj je tu videl kakšen odstotek ali dva.” To seveda ni res, saj se je Janša že v času prejšnje vlade zavzemal za to, da bi evropska politika čim manj prizadela kmetijstvo.
Glavna težava postulata, da je SDS “speljala” KGZ SLS, pa je ta, da je šlo za povsem demokratičen proces. V Tarči so pozabili na ključni del enačbe – šlo je za volitve, kjer so fizične in pravne osebe s kmetijskimi interesi izvolile najboljše kandidate. SDS ni nikomur ničesar “prevzela” ali “speljala”, je pa imela najboljši program in najboljše kandidate, česar SLS pač ni imela. Nobene zarote ni bilo. Tudi Trump ni Kamali Harris “speljal” mesta predsednika ZDA, ampak je legitimno zmagal na volitvah.
To novinarji Tarče nevede celo priznajo, rekoč, da je glavni uspeh SDS na volitvah povečanje sicer precej borne volilne udeležbe. Od več kot 100 tisoč članov jih je letos glasovalo 11.187, pred štirimi leti pa samo 8.985. “Stranka je tudi po terenu nalagala svojim članom, da morajo iti na volitve ali pa pripeljati svoje prijatelje, sosede, da morajo voliti. In zato je ta uspeh tako močan,” meni Tomažič iz SLS. To je res – SDS je dobro delala na terenu v stiku z volivci in temu se reče demokracija.
Zakaj jih prevzem zbornice tako zelo moti, v Tarči razkrijejo komaj na koncu prispevka: “Zbornica skupaj z zavodi zaposluje skoraj 700 ljudi in ima tudi razvejano informacijsko mrežo za svojih 100 tisoč članov, ki je lahko zelo priročna za nagovarjanje potencialnih volivcev na naslednjih državnozborskih volitvah.” Razumete njihove skrbi? Ne želijo, da SDS na volitve pripelje podeželje, ki ga je Golobova vlada uničila, saj bi to škodovalo tudi bodočim novim obrazom.
Čakš in Markeš vsak iz svojega interesnega kotička o tem, zakaj je Janša zlo
Drugi del političnega pregleda, ki se je sicer dotaknil tudi zdaj že slavnega pogovora capo di tutti capi slovenske levice in Levice Milana Kučana s podložnikoma (predsednikom vlade in ljubljanskim županom) je bil namenjen tihi promociji nove stranke Anžeta Logarja, z dodatnimi podtoni, da lahko Logar uspe le, če se odpove Janši in SDS. Citirajo Logarja, ko je povedal: “Mi ne ustanavljamo stranke za poslansko skupino treh poslancev za ta mandat, ampak za 20 plus poslancev v naslednjih mandatih,” in poudarjajo, da gre za cilj, kakršnega ni dosegel še noben desni politik razen Janez Janša, predsednik stranke SDS, v kateri je bil Logar 25 let.
Dva komentatorja iz jagodnega izbora RTV-jevske uravnoteženosti (skrajna levica + žlahtna desnica) sta skušala “delovnemu ljudstvu” pravilno po stričevsko predstaviti, kaj se v resnici dogaja. Janez Markeš je razlagal o tipičnih anarho-tiranskih (tipičnih predvsem za stranko Levica) teorijah zarote, da sta desnica in levica spajdašeni, kar vidimo pri velikih infrastrukturnih projektih (omenjal je cestni križ in TEŠ 6 – kar je nenavadno, saj gre za škandale, v katerih so pridobili izključno ljudje blizu leve politike): “To smo videli na cestnem križu, to smo posebej videli še zlasti pri TEŠ-u 6 in potencialno tudi pri JEK-u 2. V tem smislu razen spravljive retorike česa drugega javnost ne more realno pričakovati.“
Še druga teorija zarote, ki jo je ponovil Markeš (in ki jo vztrajno ponavlja tudi levi del političnega pola) je ta, da sta Logar in Janša skupaj, v zarotniškem paktu, rekoč: “Ključna ideja je pač bila, da volivci sredine, se pravi tisti volivci, ki so v zadnjem trenutku ali pa v zadnjih mesecih pred volitvami skočili v bazen, ki ga je zorganiziral Robert Golob, preidejo na stran Anžeta Logarja.”
Novi obrazi se ne selijo na desnico, trdita komentatorja – je to res?
Na drugi strani je žlahtno desni komentator ubral drugo udarniško linijo levice proti slovenski desnici: namreč, da je težava za desnico ta, da se razočarani volivci novih obrazov ne selijo na desno, ampak med neopredeljene, za kar naj bi bila kriva antijanševska paradigma, v katero je slovenska politika ujeta, se pravi, da si volivci želijo nekaj novega, kar hkrati ni Janez Janša.
Čakš trdi, da bo “desni politiki uspelo v trenutku, ko bo uspela volivce prepričati, da neka stranka ni satelit Janeza Janše. In tukaj se prepozna Anže Logar s tem distanciranjem od Janše, na drugi strani pa ga leva konkurenca na vsak način pritiska nazaj, da ta prostor zadrži in ohrani zase”.
Se pravi, zopet gre za anti-janša paradigmo, češ Logar lahko uspe le, če se bo odpovedal Janši, oz. – še bolje – če se Janez Janša umakne iz politike. Pozabljajo, da ima SDS globoko bazo zvestih volivcev, ki morda sploh ne bi šli na volitve, če ne bi bilo prvaka opozicije, in da že njegova prezenca prinese tistih zagotovljenih 25 %, vse, kar je nad tem, pa je nadgradnja. Jasno je torej, kaj si želijo leva ozadja, komentatorji in depolitizirani mediji: desnici bi radi odškrnili tisto zagotovljeno četrtino glasov, Logar pa bi postal kralj brez kraljestva: na 15 do 20 odstotkov zabetonirani nepomembnež brez pravih partnerjev.
Logarja kljub temu “bildajo” kot “rezervni” novi obraz
Kljub temu se globoka država Logarju ni povsem odpovedala in ga vidijo kot nekakšen žlahtno desni obraz na levici, ki ima potencial biti ubogljiv in pripravljen na politiko, ki jo v Sloveniji pooseblja Ljudmila Novak (v ZDA pa ji pravijo RINO – Republican in Name Only, se pravi desnica le v imenu, ne v dejanju). V prispevku poudarjajo, da v programu Logarjevih Demokratov piše, da se zavzemajo za “svobodo, odgovornost, pravičnost, trajnost, učinkovitost in podjetnost, solidarnost ter subsidiarnost in sorazmernost. Logar je dodal še, da so stranka moderne demokracije, politične širine, podjetniškega razmišljanja, socialne integracije in socialno-tržnega gospodarstva.” Na RTV so nad programom navdušeni, sicer pa, kako ne bi bili, če pa je dokaj levo-sredinsko naravnan, kot smo že pisali.
Pravijo, da Logar v politični prostor vendarle prinaša novo idejo. Pozdravlja se njegovo zahtevo, da bo v koaliciji vsaj ena leva stranka in da v koalicijo, sestavljeno iz zgolj desnih strank, ne bo šel. Citirajo njegov govor, ko je rekel: “Potem nismo nič naredili. Potem imamo čez eno leto spet kolesarjenje po Ljubljani. Kaj je dodana vrednost tega? Mislim, da moramo v družbi skupaj prevzeti odgovornost za napredek te države. Umakniti moramo to demagogijo, ki se pojavlja vsakič, ko poskušaš reformirati zdravstveni sistem, ko poskušaš deformirati – no, deformirajo ga zdaj – reformirati davčni sistem.” Navdušeni so torej nad tem, da se Logar boji skrajno desne ulice in da bi že zaradi tega v koalicijo vzel levo stranko (spomnimo, da so leve stranke v desnih koalicijah v preteklosti skrbele predvsem za sabotaže).
Markeš pa ni navdušen: “To, da on pove, da želi povezovati levo in desno, ne pove popolnoma ničesar. To, da lahko naredi koalicijo s Hanom ta trenutek, je popolnoma jasno. Han se sam razglaša za desnega politika znotraj nekdaj leve stranke z nekim komunističnim poreklom.” Da slovenski politični komentatorji Hana vidijo kot “desnega” politika (čeprav se je v preteklosti zavzemal tako za nižje plače v dobro fiskusa in celo za odrast!), je sicer pomenljivo.
RTV pa miri, da še zdaleč ni zagotovljeno, da se bodo po naslednjih volitvah o koaliciji pogovarjale desne stranke, saj je Ninamedia v raziskavi za Dnevnik ugotovila, da veliko nekdanjih volivcev Svobode ne ve, za koga bi zdaj glasovali. Več kot k Logarju pa bi jih prešlo k potencialni stranki evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Volilno bazo konzumentov depolitizirane RTV želijo torej prepričati, da so Slovenci še vedno levi, ne pa desni, ne glede na to, kako jih levica finančno in osebno izčrpuje.
“Bazen, ki se prazni pri samem Golobu, pa ostaja izpraznjen, nedefiniran, tako rekoč čakajoč na Godota, čakajoč na novega odrešenika, ki naj bi prišel pred novimi volitvami, ali pa bi šel sploh v abstinenco. Se pravi, v končni fazi je bila tista začetna nastavitev tako rekoč račun brez krčmarja,” opozarja Markeš. To seveda ni čisto res, saj je s tem, ko je padala podpora Gibanju Svoboda, skoraj premosorazmerno rasla podpora SDS. Tisti novi volivci SDS se seveda niso pojavili iz etra – niso jih jemali niti NSi niti že skoraj propadli SLS.
Tarča ponavlja Ninamedia fatamorgano, da naj bi SDS-u Logar odvzel petino volivcev. In da ga zato desni mediji omenjajo kot projekt desnice (medklic: desni mediji, med drugim Nova24TV, ga omenjajo kot projekt levice, ker je – kot že omenjeno – njegov program pač levo-sredinski; težko je kot desničarja jemati nekoga, ki bi volil za skrajno levičarko Kamalo Harris.).
“Zdi se, da Janša ta projekt že percipira kot ne-omogočajoč, ampak vsaj do neke mere ogrožajoč in da bo od tu naprej igra potekala nekoliko drugače, kot je bilo zamišljeno na začetku,” meni Janez Markeš.
Na RTV mirijo, da je Logarju Ninamedia (ki je v preteklosti sicer bila izredno “dobrodušna” do levih strank) izmerila 12-odstotno podporo, uvrstil bi se za SDS in Svobodo. Pri tem spodkopava pa predvsem svoje neposredne tekmece na desnici. Novi Sloveniji naj bi odvzel kar 38 odstotkov njenih volivcev. Pozabijo pa povedati, da ne spodkopava svoje nekdanje matične stranke SDS. NSi pa glasove izgublja tudi iz povsem internih razlogov, saj so volivci nad njihovo levičarsko držo razočarani.
NSi kot žlahtna alternativa
Obdelali so tudi NSi, ki jo je pred kratkim zapustil Lojze Peterle, katerega je zmotila napoved predsednika stranke Mateja Tonina, da ne bo več sodeloval v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša, za pravilno “interpretacijo” Peterletovega odstopa pa so vprašali “žlahtno” Peterletovo tekmico Ljudmilo Novak, ki je rekla: “No, to je samo eno od vprašanj, mislim, da to tudi ni odločilno in bistveno. Gre tudi za neko lastno doživljanje te situacije ali pa svojega mesta v stranki.” Res zanimivo, da se ena od političark, ki se je priklopila Bajukovi stranki po skoraj desetletju obstoja, o nekom, ki je bil krščanski demokrat od začetka, izrazi, da gre za doživljanje “njegovega mesta v stranki”. Peterle je vendarle simbol slovenske krščanske demokracije.
Za Logarja Novakova meni, da NSi-ju ne bo zelo škodil. “Mogoče delno bo, ampak dejansko ima ta nahrbtnik. Toliko let je bil poslanec SDS-a. Kdo verjame, da je popolnoma neodvisen? Tudi sama ne verjamem tega,” je poudarila Ljudmila Novak. Res neverjetna usklajenost med levim komentatorjem Markešem in “desno” Novakovo.
Ker je Peterle od SLS-a pridobil ponovno pravico do uporabe znamke Slovenska krščanska demokracija, Čakš špekulira, da ima mogoče v žepu projekt novega Logarja, da nastopi s projektom krščanske demokracije, kar pa bi bilo po njegovem mnenju v razmerah novih generacij, ki ne vedo, kaj je bilo leta 1991, spet izjemno tvegan projekt. Da Peterle ustanavlja stranko, je sicer zopet ena izmed puhlic, ki naj bi netile razdor na desnici. Nobene indikacije ni za to.
Tonin še kar o antijanša refleksu, Peterle ga kritizira
V studiu je Logar – na prigovarjanje voditeljice, kako jih bodo ločili od SDS – jasno priznal, da bodo ljudje videli razliko med njimi in SDS.
“Na nek način to, morda ta mlajši pristop, ki ga želimo zajeti v našem programu,” je dejal. Če je razumeti njihov “program”, potem si mlade predstavljajo predvsem kot tiste na Metelkovi in v bivši “avtonomni coni” Rog …
Tonin je izrazil obžalovanje, da na soočenje ni prišel Janša, “da bi bilo dobro, da bi bili danes vsi tukaj, da bi se lahko iskreno o vseh stvareh in izzivih desne sredine pogovorili, ampak saj veste, on je tudi za letos napovedal, da ne bom izvoljen za evropskega poslanca in da tudi ne bom več predsednik Nove Slovenije, dvakrat se je zmotil, tako da morda njegove strateške ocene niso tako točne, kot so bile morda nekdaj”.
Janša sicer nikoli ni eksplicitno trdil, da Tonin ne bo izvoljen, ampak ne glede na to ostro retoriko je slednji v drugem stavku paradoksalno že želel ponuditi roko: “Ampak ključno pa se mi zdi, da moramo vsi, ki danes v tej oddaji stojimo, narediti vse, da bo leta 2026 prišlo do zamenjave oblasti, ker mi si še enega mandata Golobove vlade ne moremo več privoščiti. To je vlada, ki predvsem dviguje davke in pa uvaja nove prepovedi, in to v času, ko se cel svet, tudi celotna Evropa, premika k temu, da bi bili bolj konkurenčni.”
Je pa zopet za neuspeh obtožil “antijanša refleks” (podobno kot njegov medijsko-politični stanovski kolega Čakš). Češ, kaj dela vlada, ni pomembno, ampak šteje samo to, da ne bo Janez Janša. Pravi, da bi morali biti “inovativni”, da najdejo formulo, kako preko 20 poslancev. No, roko na srce, sledenje antijanša toku zgodovine NSi do zdaj še nikoli ni prineslo 20 poslancev … še 10 ne. So pa bili močna stranka, ko so se takšnim tendencam uprli.
Kritiziral ga je Lojze Peterle: “Glejte, če se ima kdo za sredino, je od njega težko pričakovati izključujočo opozicijo, da ravno s tem pa nikoli več, čeprav je bila Nova Slovenija trikrat v vladi z Janšo.” Peterle je povedal tudi, da bo delal v smeri blagovne znamke krščanski demokrati, ki je zmagala prve volitve znotraj Demosa in prevzela tudi ključno odgovornost za osamosvojitev, saj to čuti kot svojo moralno in politično dolžnost, dodal pa še, da je slovenska politika “ajzenponarsko zglajzala”.
Med njim in NSi je prišlo je do takih razlik, da ni več videl doma, krščanski demokrati pa so premnogi, tudi v abstinenci že nekaj časa, ker niso hoteli iti k Janši.
Poudaril je, da so se leta 1989 zmenili, da gre skupaj z istim ciljem šest strank, in to ni bil samo projekt desnice, osamosvojitev je bila projekt celega spektra strank, Pučnikova je bila, socialdemokratska je bila leva, Plutova zelena je bila leva – se pravi ves spekter, danes pa tega razpoloženja ni. Jasno je videti, da si glede “antijanša” refleksa Peterle in Tonin stojita na različnih bregovih.
Tonin je – kljub programski sorodnosti z Demokrati – poudaril, da imajo bolj konservativna stališča kar se tiče spočetja življenja in splava, saj so pač krščanski demokrati, medtem ko imajo Logarjevi demokrati bolj liberalna stališča.
Virant: Državljanska lista je bila programsko močnejša od Demokratov
Gregor Virant, znan predvsem po veliki izdaji desnega pola, ko je šel v koalicijo z Alenko Bratušek, je povedal, da vzporednice med DL in Logarjevimi Demokrati seveda obstajajo, a trdi, da je bila Državljanska lista sicer vsebinsko in kadrovsko bogatejša, pri čemer je izpostavil primerjavo nekega politika na desni: DL je bila Ferrari, Demokrati pa so Golf, a morda Logar ne bo naredil napake, kot jo je Virant sam. Se pravi, da sugerira, da Logar ne bi šel v povsem levo koalicijo?! Virant trdi tudi, da Logarja mediji ne napadajo tako zelo, kot so njega.
Jerovšek: “Iz CDU so tudi izstopali, pa bo prenovljena stranka zmagala na volitvah”
Jožef Jerovšek, ki je predstavljal stranko SDS, je spomnil, da je par let nazaj je iz CDU/CSU izstopilo par poslancev, ki so ustanovili AfD, ampak danes je CDU prenovljena stranka – in bo zmagala na naslednjih volitvah, tako da so jim na nek način naredili uslugo.
Jerovšek pa – razumljivo – pogreša več programskih poudarkov, saj se stranka nekako še stalno izmika jasnim sporočilom.
Balažic se brani, da SLS ne propada
Marko Balažic se ne strinja s “slabšalnimi” pridevniki, da SLS propada (sicer je težko zadnje ankete razumeti kot karkoli drugega), trdi, da je SLS pred njegovim prihodom doživela poraz na parlamentarnih volitvah, nihče je ni hotel voditi, danes, po dveh letih in pol, praktično lahko vsak dan beremo v medijih, da se pojavljajo venomer novi kandidati za predsednika, kar pomeni, da smo vendarle naredili nekaj prav.
Balažic pozabi omeniti, da se predsedniški kandidati pojavljajo ne zaradi tega, ker je on na kakršenkoli način reformiral stranko, ampak zaradi dveh stvari: ker je Peter Gregorčič mobiliziral novo jedro SLS (vsaj dokler je sodeloval v projektu) in zato, ker je na politični sceni še vedno cenjen SLS-ov lokalni potencial (imajo kar nekaj županov in močne lokalne odbore). Ravno ti odbori pa se Balažicu upirajo.
Česa na Tarči nismo slišali?
Tarča je imela skrito agendo: kako desnico predstaviti kot že skregano, če pa še ni skregana, pa jo čimbolj učinkovito skregati. Tudi nabor gostov je bil temu primeren. Najprej dva udarna prispevka o tem, kako SDS “krade” Kmetijsko-gospodarsko zbornico, kar je v sistemu, kjer imajo demokratične volitve, seveda absurdna trditev, nato dva bolj ali manj leva komentatorja, ki sta Logarja predstavljala na dva načina: kot SDS-ov satelit ali kot projekt, ki lahko uspe le, če se distancira od Janše (se pravi, da z Janšo ne gre v koalicijo).
Česa pa nismo slišali? Ničesar o programskih usmeritvah Demokratov in njihovem levosredinskem “socialdemokratstvu”. Prav tako nismo slišali čisto nič o tem, kako bi NSi državo povlekla iz krize s svojo antijanša držo in utopičnim upanjem na 20 poslancev, ali kako si Balažic predstavlja, da bo SLS popeljal čez parlamentarni prag brez Petra Gregorčiča, ki ga vedno bolj zahtevajo tudi lokalni odbori. Slišali smo, kdo bi s kom šel v koalicijo in s kom ne, kdo bi se s kom pogovarjal, kdo je komu kaj rekel, jasno pa je, da na koncu dneva razen SDS-a nobena stranka nima resnega programa, kako Slovenijo rešiti uničujočega golobizma. Edina pot naprej je upor antijanša paradigmi in sodelovanje v dobro vseh. Proti temu pa je bila uperjena včerajšnja Tarča.
