Pipe: Petra Janša
Gostja tedenske oddaje o zdravju na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, ki jo pripravlja Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja, je bila znova njihova odlična terapevtka termoregulacije telesa Sara Logar.
Hrana je za naše zdravje najpomembnejša stvar od rojstva pa vse do smrti. In prav o zdravem prehranjevanju se je v oddaji Planet zdravja profesor naturopatije Igor Ogorevc pogovarjal z njihovo diplomirano dietetičarko Saro Logar. Strinjala sta se, da se zadnjih osem let tudi v znanstvenih krogih in znanstvenih revijah pojavlja ogromno zelo resnih in neovrgljivih študij, ki brez dvoma potrjujejo, da je pravilen trajnosten in vzdržen način prehrane, ki zagotavlja optimalno človeško zdravje, uživanje rastlinske hrane. O tem v Planetu zdravja sicer opozarjajo že od vsega začetka svojega delovanja.
Hrana naj bo zdravilo
Logarjeva je uvodoma dejala, da se je v sto letih povprečna življenjska doba človeka zvišala s 40 oziroma 50 let na 78 let oziroma 83 let. V skladu s tem danes raziskujejo, kako dodati leta življenju, se pravi, raziskujejo naš življenjski slog – kaj bi lahko naredili, da bi še podaljšali kakovost življenja. In pri tem je hrana največji vsakodnevni dejavnik. »Presenetilo me je, da se v Sloveniji ne govori veliko o rastlinski prehrani,« je uvodoma poudarila Logarjeva in opozorila na v praksi premalo upoštevan pozitivni vpliv, ki ga ima ta na nenalezljive kronične bolezni. Med te štejemo srčno-žilna obolenja, ki so številka ena umrljivosti v svetu, saj zaradi njih letno umre kar 17 milijonov ljudi. Prav tako lahko z zdravim življenjskim slogom, to je z zdravo prehrano in gibanjem, vplivamo na (ne)razvoj diabetesa, dihalnih bolezni, kot so astma, bronhitisi in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). V zadnjem času pa znanstveniki veliko raziskujejo tudi vpliv zdravega načina prehranjevanja na razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni. »Sem spadajo še osteoporoza, alergije, holesterol, povišan krvni tlak, pretirana telesna teža oziroma debelost,« je še dejala Logarjeva, profesor Ogorevc pa je dodal, da je šele pred nekaj leti zasledil resno medicinsko študijo, opravljeno v Španiji, v kateri so dokazali, da je tudi debelost posledica napačne cirkulacije krvi v telesu. »Pri tem gre za velike težave s celotnim kardiovaskularnim sistemom, na kar najbolj vpliva prav naša hrana,« je poudaril profesor naturopatije in spomnil na Hipokratov rek, naj bo zdravilo hrana in hrana naj bo zdravilo. »Če pomislim dobro, imajo zdravniki Hipokratovo prisego, o hrani pa se ne učijo. Kajti doktrina medicine pravi, da hrana nima vpliva na človekovo telo. Vendar tu pridemo do nesmislov, saj ko prideš v bolnišnico, ti dajo določeno dieto. Točno se ve, da po določeni operaciji ne smeš jesti določene hrane. Težko sprejmem brezbrižnost zdravnika, ki se je učil nekaj, v vsakodnevni praksi pa vidi, da je popolnoma drugače, in ne ukrepa.«
Na krožniku naj bo …
Hrano načeloma razdelimo na tri makrohranila: beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. »Skladno s tem danes govorimo o uravnoteženi prehrani. Ta temelji na rastlinski prehrani. To pomeni, da vanjo vključujemo čim več vlaknin. Veliko ljudi ne ve, da so vlaknine ogljikovi hidrati. Sadje in zelenjava so ogljikovi hidrati, a ker imajo vlaknine, se ti ne bodo razgradili na glukozo, ampak se drugače presnavljajo,« je razložila Logarjeva in priporočila, naj bo na polovici vašega krožnika vedno zelenjava. »To upočasni presnovo glukoze. S tem si odpočije tudi trebušna slinavka, saj ji ni treba proizvajati toliko inzulina. Nato imamo na krožniku beljakovine. Pri uravnoteženi rastlinski prehrani so te beljakovine rastlinskega izvora, kot so stročnice, oreščki, semena, pa tudi ajda in kvinoja imata dosti beljakovin. Občasno jemo mastne ribe – majhne plave ribe, ki so manj izpostavljene težkim kovinam. Potem so na krožniku še ogljikovi hidrati, pri čemer mislimo na sestavljene ogljikove hidrate, kot so ajdova kaša, prosena kaša, ječmen ipd. –, polnozrnata žita, ki smo jih malo pozabili. Pozabiti pa ne smemo na maščobo – tu so mišljena nerafinirana hladno stiskana olja in semena, avokado, oreščki, ki so bogati z maščobami. To je nekako naš krožnik,« je razložila terapevtka Logarjeva in pri tem poudarila, da imajo v Planetu zdravja individualni pristop svetovanja, saj je pred tem treba preveriti pacientovo zdravstveno stanje, predvsem delovanje prebavil – kakšne encime in hormone izločajo trebušna slinavka in jetra, pa tudi kakšen je ph želodčne kisline.
Jejmo zdravo sezonsko hrano
»Zaradi tega vseskozi poudarjamo, da je, preden se ljudje odločijo za določen način prehrane, vedno treba opraviti nekatere teste. Te najhitreje, najbolj natančno in najbolj obsežno opravimo v Planetu zdravja z našim neinvazivnim aparatom krvne slike ANESA, kjer ugotavljamo točno zdravstveno stanje – tako hormonsko kot encimsko stanje in stanje želodca. In na tej podlagi lahko izjemno kvalitetno in natančno svetujemo, katera vrsta prehrane je tista, ki jo telo lahko prebavi brez alergičnih reakcij,« je poudaril profesor Ogorevc. Terapevtka Logarjeva pa je opozorila na to, da se je treba prehranjevati sezonsko, saj hrana vpliva na temperaturo v telesu. Tako presna hrana ni optimalna za tiste, ki imajo nizko temperaturo, saj bo ta telo še bolj ohladila. »To je logično. Če izhajamo iz dejstva, da so vse kemične reakcije v našem telesu eksotermne, to pomeni, da sproščajo toploto, moramo vedeti, katera hrana sprošča več toplote in katera manj. In če smo podhlajeni, moramo vedeti, da ima surova presna hrana zelo malo toplotnih rekcij in se podhlajamo. Zato je presna hrana idealna, če smo pregreti, pretopli, je pa celo škodljiva, če smo prehladni. Zato je način prehrane povezan tudi z zunanjo temperaturo in z letnimi časi,« je poudaril Ogorevc, s čimer se je strinjala tudi gostja oddaje. »Če se ravnamo po letnih časih, pogledamo ven in točno vemo, kaj moramo pojesti. Narava že ve, kaj potrebujemo. Zdaj, ko je jesen in prihaja zima, je tudi veliko več škrobnate hrane. Zdaj bodo kiviji, ki so bogati z vitaminom C, da okrepimo naš imunski sistem. Če sledimo temu, ne moremo zgrešiti. Hrana bo bolj topla – več bo juh, enolončnic. Čez poletje pa jejmo hrano, ki hladi in ima več tekočine, vode. To so paradižniki, kumare, ipd. Ti nas ohladijo.«
Slabi učinki živalskih beljakovin
Pogovor je tekel tudi o tem, kakšen učinek imajo živalske beljakovine, to so meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki in jajca, na naše zdravje. Kot je dejala Logarjeva, obstaja veliko znanstvenih študij, ki dokazujejo, da se je stanje bolnikom s srčno-žilnimi obolenji, ko so spremenili prehranjevalne navade in so prešli na rastlinsko oziroma mediteransko hrano, drastično izboljšalo. Velik del živalskih beljakovin so zamenjali z rastlinskimi beljakovinami in z dobrimi, nenasičenimi maščobami, kot so nerafinirana hladno stiskana olja. »Znanstveniki ne vedo točno, zakaj živalska beljakovina povzroča v telesu vnetja in zakaj sploh pride potem do staranja in propada celic. Domnevajo, da je to povezano z neko molekulo mTOR in aminokislinsko sestavo živalskih beljakovin, ki je malo drugačna od rastlinskih. Ne ve se pa točno, zakaj so rastlinske beljakovine primernejše za nas,« je dejala Logarjeva. A če uradna medicina nima odgovora, ga ima zagotovo naturopatija. Kot je v oddaji Planet zdravja profesor Ogorevc že večkrat razložil, človeško telo oziroma človeški imunski sistem zazna vsako živalsko beljakovino kot tujo beljakovino. »Tako se sproži antigen, ki povzroča vnetja. Do vnetij pride zato, ker uživanje živalskih beljakovin zahteva bistveno večjo produkcijo želodčne kisline. Najprej se pojavi gastritis. Ko pa se ta pojavi, pride do napačne prebave praktično vseh hranil. Osnovna biokemija je namreč odvisna prav od ph našega želodca,« je razložil profesor naturopatije in se ob tem vprašal, zakaj nočemo uporabiti zdrave kmečke pameti. Odgovorila sta tudi na vprašanje, kako telo reagira, če pride to v stik z živalsko beljakovino ali pa če pojemo beljakovino rastlinskega izvora. »Prebava beljakovin se začne v želodcu. Za prebavo živalskih beljakovin je potreben malo višji ph, medtem ko je za prebavo rastlinskih beljakovin potreben nižji ph. Vemo, da ima kar 80 odstotkov ljudi težave z želodcem. Njim svetujemo, da uživajo rastlinske beljakovine. Za prebavo živalskih beljakovin moramo biti zdravi, saj za to potrebujemo veliko več moči,« je dejala terapevtka Logarjeva in pri tem spomnila, da so rastlinske beljakovine enakovredne živalskim, saj ima vsaka rastlina devet eksistencialnih aminokislin – »toliko, kot jih ima živalska beljakovina. Če jemo dovolj uravnoteženo rastlinsko hrano, nam ne bo manjkalo beljakovin oziroma aminokislin«.
Jejte rastlinske beljakovine!
Profesor naturopatije je ob tem znova poudaril, da rastlinska beljakovina v našem telesu ne povzroča odziva imunskega sistema, vnetij, gastritisa, kolitisa, Crohnove bolezni, kronične vnetne bolezni črevesja, drisk, raka črevesja – ne tankega ne debelega –, prav tako ne povzroča raka pankreasa in raka želodca. »Terapevti v Planetu zdravja še vedno vsak dan poslušamo, sploh od starejših ljudi, da jim govorijo, da morajo jesti veliko sira, piti veliko mleka in mlečnih izdelkov, kot je jogurt, da ne bodo imeli osteoporoze. Glede na zdajšnje informacije, ki jih imamo, lahko rečem, da gre pri tem za zavajanje,« je dejal profesor Ogorevc, terapevtka Logarjeva pa je ob tem povedala, da je že večkrat dokazano, da se osteoporoza ne pojavi, ker bi manjkal ljudem kalcij, ker bi spili premalo mleka, ampak zaradi pomanjkanja gibanja, kot je dvigovanje uteži. Omenjena sogovorca sta opozorila še na nevarnost predelane industrijske hrane, pa tudi o nevarnosti in posledicah uživanja rafiniranih olj, o čemer smo v tej rubriki že večkrat pisali.
