Piše: C. R.
Predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki bi bil lahko pomembna kvalitativna pridobitev, je nov zgovoren primer, kako se tudi iskreni nameni zdravništva, usmerjeni v graditev kulture varnosti in zaupanja, spremenijo predvsem v kaznovalno politiko zdravnikov, v današnjem sporočilu za javnost opozarjajo v zdravniškem sindikatu Fides.
Preden država mimo opozoril strokovne javnosti sprejema zakon o kakovosti v zdravstvu, bi se morala prioritetno lotiti vprašanj, kako zlasti zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih zagotoviti pogoje za varno in strokovno delo, opozarjajo v Fidesu.
“Osnove za te pogoje vključujejo dovolj kadra, delo po standardih in normativih, predvsem pa tudi primerno financiranje zdravstvenih storitev,” so izpostavili v sporočilu.
Predlog zakona, ki je bil poslan v parlamentarno obravnavo, se po oceni Fidesa nagiba v smer zatiranja zdravnikov. Kot opozarjajo, sta na nevarne pasti predloga zakona v teku javne razprave z obširnimi vsebinskimi obrazložitvami opozorila tako Zdravniška zbornica Slovenije kot Slovensko zdravniško društvo. Vsebinske kritike na predlog zakona pa so podali tudi v Združenju organizacij pacientov Slovenije, so dodali.
Vrste perečih težav javnega zdravstva, ki se iz dneva v dan slabšajo, predlagani zakon po mnenju Fidesa ne rešuje ustrezno, “zato so obljube o gradovih v oblakih za paciente le obljube, medtem ko je realnost žal takšna, da javno zdravstvo stoji na trhlih temeljih,” so izpostavili.
Osrednji problem pri vladnem pristopu spreminjanja zdravstvene zakonodaje pa je po mnenju zdravniškega sindikata nesodelovanje s ključnimi deležniki v zdravstvu, zdravniki.
“Snovalci zakona pacientu obljubljajo kakovosten izdelek, do katerega pa žal nima dostopa in ga ne bo imel, dokler premišljene spremembe, dorečene v odprtem dialogu, ne bodo temeljile na strokovnih predlogih,” so še izpostavili.
Spodaj objavljamo celotno sporočilo za javnost:
Sporočilo za javnost: Odziv sindikata Fides na predlog Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu
Ljubljana, 9. november 2024 – V Fidesu, sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, opozarjajo, da je predlog Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki bi lahko bil po desetletjih pozivov stroke končno svetla točka slovenskega zdravstva in pomembna kvalitativna pridobitev, nov zgovoren primer, kako se tudi iskreni nameni zdravništva, usmerjeni v graditev kulture varnosti in zaupanja, spremenijo predvsem v kaznovalno politiko zdravnikov.
V Fidesu opozarjajo, da bi se morala država, preden mimo opozoril strokovne javnosti sprejema zakon o kakovosti, prioritetno lotiti vprašanj, kako zlasti zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih zagotoviti pogoje za varno in strokovno delo. Osnove za te pogoje vključujejo dovolj kadra, delo po standardih in normativih, predvsem pa tudi primerno financiranje zdravstvenih storitev.
Predlog zakona, ki je bil poslan v parlamentarno obravnavo, se nagiba v smer zatiranja zdravnikov. Kot so opozorili tudi v Slovenskem zdravniškem društvu, so dolgoletne izkušnje zahodnih držav, ki so nam za zgled, pokazale, da je treba posameznike, udeležence dogodkov, ki privedejo do izidov, ki so v nasprotju s pričakovanji, obravnavati anonimizirano. Rešitev z javnim objavljanjem podatkov, posebej v trenutni družbeni klimi, bo vodila kvečjemu v kulturo strahu, ne pa v kulturo zaupanja in dvigovanja kakovosti in varnosti v zdravstvu.
V teku javne razprave o predlogu zakona sta na nevarne pasti zakona z obširnimi vsebinskimi obrazložitvami opozorila tako Zdravniška zbornica Slovenije kot tudi Slovensko zdravniško društvo. Njihovi glavni komentarji se nanašajo na več poglavitnih rešitev predloga zakona, in sicer na administrativne obremenitve manjših izvajalcev, prevelikemu poudarku regulativi in premalo predvidenih proaktivnih usmeritev (ocena tveganj), javne evidence in javno objavljanje ukrepov, kazenske določbe, strokovne nadzore in klinične smernice. Vsebinske kritike na predlog zakona so podali tudi v Združenju organizacij pacientov Slovenije.
Vrste perečih težav javnega zdravstva, ki se iz dneva v dan slabšajo, predlagani zakon ne rešuje ustrezno, zato so obljube o gradovih v oblakih za paciente le obljube, medtem ko je realnost žal takšna, da javno zdravstvo stoji na trhlih temeljih. Osrednji problem pri vladnem pristopu spreminjanja zdravstvene zakonodaje je nesodelovanje s ključnimi deležniki v zdravstvu – zdravniki. Snovalci zakona pacientu obljubljajo kakovosten izdelek, do katerega pa žal nima dostopa in a ne bo imel, dokler premišljene spremembe, dorečene v odprtem dialogu, ne bodo temeljile na strokovnih predlogih.
