Piše: C. R.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, kako sedanji vladajoči napadajo zdravnike in dejansko rušijo zdravstveni sistem. Pišemo, kako je skorumpirano sodstvo znova napadlo Janeza Janšo in zaščitilo tiste, ki so nepravično sodili v zadevi Patria. Razkrivamo, kako so omogočili nova vodilna položaja za Romana Jakiča in Andreja Ribiča. Pišemo tudi o tem, kako se širi Putinov vpliv v svetu preko organizacije BRICS.
Navzočnost Nike Kovač na zdravstvenem posvetu bo pljunek v obraz vsem zdravstvenim delavcem. Koliko ljudi bo moralo umreti, ker ne bodo pravočasno prišli do diagnoze? Vlada Roberta Goloba si je ob vsem pogromu nad slovenskim zdravništvom izmislila še »inovativen« pristop k zmanjševanju čakalnih dob. Omejiti namerava število kritičnih diagnostičnih preiskav. Številni opozarjajo, da ministrstvo za zdravje v sodelovanju in pod vodstvom Glasu ljudstva, Levice, SD in Gibanja Svoboda izvaja genocid nad slovenskimi bolniki. Slovensko javno zdravstvo je, odkar je Golobova vlada začela odprto vojno proti zdravnikom, na robu kolapsa. Prihaja do čedalje bolj drastičnih ukrepov, ki bodo na koncu škodovali izključno pacientom, ki v povprečju plačujejo okrog 350 evrov mesečno za zdravstvo, a na koncu ostanejo brez storitve. Kako se ministrstvo za zdravje bori za monopol državnega zdravstva? Z omejevanjem storitev.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Sodstvo ponovno zlorabljeno za obračun z Janezom Janšo
V politično-sodnem procesu, konstruktu, imenovanem Patria, smo dočakali še eno sramotno sodno odločitev. Sodišči v Kranju in Mariboru sta tožilki in sodnikom, ki so krivo tožili in sodili v tem sramotnem in za Slovenijo ter slovenske državljane škodljivem sodnem procesu, s sklepom dosodili visoka povračila sodnih stroškov. Po nekaterih podatkih so s tem nagradili njihove pravne zagovornike, denar naj bi bil namreč izplačan odvetnikom in ne tožencem. Janez Janša je zoper peterico odškodninsko tožbo vložil leta 2018. Od nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar in sodnikov Barbare Klajnšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše je zahteval pravico − izplačilo odškodnine. Kranjsko sodišče je nato v obravnavi odškodninske tožbe, ki jo je predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša vložil zaradi zadeve Patria, januarja 2023 z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper nekdanjo tožilko in sodnike.
Lenart Žavbi − Nova zvezda slovenskega neostalinizma
Lenart Žavbi (1999) je v slovenskem prostoru dokaj svež politik. Od leta 2022 je poslanec Gibanja Svoboda, nekdaj je bil član Levice in celo njen lokalni funkcionar, sedaj pa je celo namestnik vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda. Kot navajajo mediji in tudi Wikipedia, naj bi bil Žavbi diplomiral na FDV (smer teoretska politologija) oziroma magistriral na bolonjski stopnji, vendar v sistemu cobiss njegovega diplomskega oz. magistrskega dela nismo našli. No, morda pa tega niti ne potrebuje, saj ima navsezadnje zelo zanimivo družinsko poreklo. Je namreč sin Aleksandra Lucuja in Alenke Žavbi, med njegovimi polbrati pa je tudi dolgoletni urednik Mladine Grega Repovž (in tudi on menda nima diplome). Z Niko Kovač ga poleg ideološke ostrine očitno povezuje tudi sodelovanje v fundaciji nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame. Sicer pa je velik oboževalec borčevske zveze in mita o NOB.
Politično kadrovanje vladajočih; primer Roman Jakič in Andrej Ribič
Nekdanji politik LDS, Zaresa, Pozitivne Slovenije, SAB Roman Jakič ima po zaslugi Golobove vlade novo službo. Zasedel je funkcijo, s katere je vlada iz političnih razlogov, s politično čistko, izgnala dr. Zvoneta Čadeža. Drugo perverzno politično kadrovanje vlade Roberta Goloba pa je povezano z Andrejem Ribičem, ki je pristal na mestu predsednika Družbe za avtoceste RS (Dars). Tako Jakič kot Ribič sta tesno povezana z Gibanjem Svoboda. Enega največjih političnih prestopnikov Romana Jakiča v URI Soča za direktorja niso hoteli, a so ga po političnih pritiskih vseeno dobili. Kot kaže, je v delovanje sveta zavoda posegla težka roka predsednika vlade Roberta Goloba tako kot pri razrešitvi prejšnjega direktorja dr. Zvoneta Čadeža.
Intervjuji: Anton Žunter, Mojca Škrinjar in Zala Klopčič
»Vlada je v konfliktu z zdravniki povsem odpovedala. Vidi se, da problemov v zdravstvu sploh ne razume in vleče povsem napačne poteze. Zdravnike žalijo na vse mogoče načine. Še hujše od dvoživk je izjava Roberta Goloba, da zdravniki v bolnišnicah delajo malo ali nič, pa napoved, da bo na posvetu z vodilnimi v zdravstvu prva govornica Nika Kovač, in to pred ministrico za zdravje in pred dr. Voljčem. Cic! Kolegom zamerim, da dovolijo takšna ponižanja in da tako medlo branijo zdravniški stan, svoj ugled in etične vrednote,« je v intervjuju za Demokracijo povedal zdravnik, pisatelj in nekdanji poslanec Anton Žunter. Pogovarjali pa smo se tudi z Mojco Škrinjar in Zalo Klopčič, ki sta komentirali nedavne izstope iz SDS.
Lobiranje – legitimna dejavnost ali koruptivno početje? (1. del)
V bistvu gre pri lobiranju za izražanje in zastopanje posameznih interesov tako posameznikov, skupin kot organizacij in tudi za vplivanje na odločevalce pri odločanju o teh interesih. Pri lobiranju se tako prekrivajo tri ravni: zakonita, legitimna in etična. Zakonito lobiranje pomeni spoštovanje zakona (torej ni prostora za korupcijo); legitimno pomeni upoštevanje odredb etičnih kodeksov združenj lobistov; etično pa upoštevanje družbenih interesov. Pogosto pa lobiranje prestopi meje zakonodaje, neuradno lobiranje pogosto preide v nelegitimno lobiranje in tudi v korupcijo. Prihaja pa tudi do težav tako z nerazumevanjem lobiranja kot tudi z nespoštovanjem okvirja, ki predpisuje delovanje lobistov. Če torej razumemo lobiranje kot stalen ali trajen in neposreden poskus vplivanja na procese odločanja, hkrati pa se upoštevajo načela, navedena v prejšnjem odstavku, potem lahko razumemo, kako pomembna je ustrezna zakonodaja, ki ureja lobiranje, in kako pomembno je, da se ta zakonodaja ustrezno spoštuje.
BRICS se širi, Zahod to ekspanzijo samo pasivno opazuje
Mednarodno gospodarsko združenje BRICS je imelo nedavno v Kazanu letni zbor. Postavljen je bil širokopotezen načrt za širitev članstva. Združenje ima namen prevzeti primat v svetovnem gospodarstvu. Tretji svet goji samo prezir do samomorilskih norosti in šibkosti evropskih držav. V ruskem mestu Kazanu se je nedavno končal šestnajsti letni zbor BRICS. Gre za gospodarsko združenje, ki je nastalo 16. junija 2009 s skupno deklaracijo štirih ustanovnih članic: Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Ime organizacije BRIC je sestavljeno iz prvih črk imen štirih ustanoviteljic. Kasneje, ko se ji je pridružila še Južnoafriška republika (South Africa), se je ime organizacije podaljšalo še za eno črko v BRICS. Poznejše članice ne prispevajo več svojih začetnih črk k imenu organizacije; poleg prvih petih članic so danes polnopravne članice še Iran, Egipt, Etiopija in Združeni arabski emirati. V postopku polnopravnega članstva v organizaciji pa je še Savdska Arabija.
V tedniku Demokracije vabimo k branju analitičnih kolumen naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Vida Kocjan, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Janez Remškar, Edvard Kadič, Andrej Umek in Igor Omerza.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
