Piše: dr. Stane Granda
Stranke, ki so se identificirale s krščansko demokracijo, so praviloma zaradi članstva in osebne integritete voditeljev v Evropi uživale velik ugled celo pri nasprotnikih. Pri tem nam ni treba iskati tujih vzorov, saj imamo samo v slovenski politični zgodovini vrhunske primere. Naj omenim samo dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Andreja Gosarja, katerima se je priklonil celo utelešeni angel marksizma in leninizma Edvard Kardelj.
Spomnimo se, kako so bili slovenski krščanski demokrati prva violina Demosa. Andrej Bajuk, za katerega nikoli ni bilo jasno, ali ga bolj cenijo v tujini ali v Sloveniji, ni bil nikoli, razen pri političnih pritlehnikih, predmet posmeha. Še kralj slovenske nestrpnosti Milan Kučan se je znal zadržati in ga je le iz ozadja skušal diskvalificirati kot argentinskega Slovenca, in čeprav je bil rojen leta 1943, kot domobranca. Tudi med sedanjimi poslanci uživa Jože Horvat, ki letos slavi 20-letnico poslanskega dela, ugled, o katerem lahko velika večina njegovih poslanskih kolegov samo sanja. Pridružujeta se mu Iva Dimic in vse bolj Vida Čadonič Špelič. Janez Cigler Kralj nas je zaradi odnosa do socialne problematike občasno spominjal na resnične duhovne vire in praktično delo fundamentalnih krščanskih demokratov. Po vsem naštetem se lahko samo sprašujemo, zakaj ni bila stranka v preteklih treh desetletjih uspešnejša. Odgovor nam ponuja njen sedanji toninizem – nepravi ljudje na nepravem mestu, duhovna praznina, površnost, pomanjkljivo znanje, politična nekultura, nenačelnost in še marsikaj, kar je povezano z nekompetentnostjo. Premalo je želeti in hoteti, treba je znati! Vemo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni na podlagi totalnega neznanja. Zakaj ga je Ljudmila Novak, ki ji je enkratno uspela vrnitev v parlament, izbrala za svojega naslednika, je ena največjih, milo rečeno, napak slovenske poosamosvojitvene politike. Bil bi lahko cvet LDS, lider Golobove Svobode … Krščanska demokracija mu ni neznanka ali skrivnost, ampak je zanjo brez osnovnega talenta. Niti njene abecede ne obvlada!
Slovenija je v najbolj ogroženem stanju v obdobju svoje državnosti. Vladajoča koalicija sistematično kot valjar uničuje vse pridobitve in vrednote osamosvojitve. Predsednica parlamenta je, kot dokazuje z odnosom do opozicije, ki je kot alternativa steber demokracije, osebno zadolžena za njeno izničenje. Pri tem ne gre spregledati Toninove kolaboracije, ki je s prevzemom nekaterih parlamentarnih odborov sokrivec uničevanja njegovih temeljnih struktur. Parlamentarni poslovnik, tradicija parlamentarnega reda in dela, je najžlahtnejša patina demokracije. Namesto da bi se opozicija zbrala in se tudi ali predvsem z mednarodno pomočjo postavila na okope parlamentarizma, ga Tonin s pobalinskim vedenjem in ravnanjem pomaga rušiti od znotraj. Prevzema pozicije Kučanove žlahtne desnice, negativne karikature krščanske demokracije, ki je tako brez krščanstva kot brez demokracije. Nekakšna nova OF, ki dolomitske izjave nikoli ne bo potrebovala. Beda vseh bed. Peterle mu je pokazal eleganten izhod iz tragičnih razmer in najtemnejše prihodnosti. On vztraja. Očitno želi trajno ostati v opoziciji, ki je za lenuhe in neambiciozneže idealno stanje. Nergaš, zmerjaš, kritiziraš, dejansko pa se prodajaš za Judeževe groše. Po tej poti bo prej ali slej konec Slovenije kot samostojne države. Postala bo belgrajski satelit z prevladujočo belgrajsko kulturo, ki ji na veliko odpira vrata ljubljanski župan Janković. Spomnimo se, da ga je ustoličil Rop, ki se sedaj hoče povzpeti na vrh slovenske finančne piramide. V tej luči prodajanje temeljnih struktur slovenske živilske industrije že deluje kot stečajno. Slovenska kultura in zgodovina s spremembo imena primorskega praznika tako in tako izničuje slovenstvo. Primorska je bila priključena Jugoslaviji, ne Sloveniji, katere del je vedno bila. Njej ni mogla biti priključena, ker mednarodno ni obstajala. Kdor tega ne razume, sploh ne razume pojma Združena Slovenija. RTVS že razglaša slovenski jezik za regionalni jezik. Česa?
Kar ni uspelo Kučanu, čigar samostojna slovenska država ni bila nikoli osebna opcija, bo izpeljal njegov posredni kolaborant. Žal ne ve in ne razume, da svoje stranke že dolgo več v resnici ne vodi, ampak sprejema njene ključne odločitve neuresničeni ustavni sodnik, ki se na krščansko demokracijo razume manj kot zajec na boben. Zanjo je gluh in slep! Več mu pomeni njegova jadrnica kot slovenska država.
Ne prvič se v samostojni slovenski državi vedno bolj potrjuje, da so slovenstvu največji, celo smrtni sovražniki − Slovenci!
