Piše: Petra Janša
O kazenski ovadbi zoper premierja Roberta Goloba, usodi aktualne vlade, nekaznovanem “čiščenju janšistov”, preiskovalni komisiji DZ o GEN-I in z njim povezanimi podjetji, (ne)delovanju pravosodja, primeru Radonjić, migrantski in romski problematiki ter ustanavljanju novih strank na t. i. levi sredini smo se pogovarjali z nekdanjim ministrom za notranje zadeve dr. Vinkom Gorenakom.
Dr. Vinko Gorenak se je rodil leta 1955 v Boharini nad Zrečami. Po gimnaziji je svojo študijsko pot v celoti nadaljeval na Univerzi v Mariboru, kjer je leta 1977 diplomiral na Pedagoški akademiji, leta 1983 je diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede, kjer je leta 1993 magistriral in leta 2003 doktoriral. Svojo poklicno pot je začel v policiji, kjer se je zaposlil leta 1977 in do leta 2000 opravljal različne naloge, vse od policista, lokalnega in regionalnega policijskega vodje do direktorja kadrovske službe ministrstva za notranje zadeve. V času osamosvojitvene vojne je bil svetovalec notranjega ministra Igorja Bavčarja. Leta 1999 je policijo zapustil in se politično aktiviral. V času do vključno leta 2022 je bil štirikrat državni sekretar, minister za notranje zadeve, prav tako pa je bil trikrat izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Od leta 1994 do leta 2018 je bil tudi univerzitetni učitelj, izredni profesor na Univerzi v Mariboru.
Gospod Gorenak, kako si razlagate časovnico kazenske ovadbe s strani policije zoper predsednika vlade Roberta Goloba? Gre pri tem samo za pritisk, da odstopi kot predsednik vlade in da ga zamenjajo, kot pravijo poznavalci, z ministrom za finance Klemenom Boštjančičem?
Že kar nekaj časa trdim, da Robert Golob ne bo končal tega mandata, vsaj v funkciji predsednika vlade ne. Kar nekaj znakov je, da so tisti, ki so ga dejansko izstrelili v politično orbito in na mesto predsednika vlade, nad njim obupali. Verjetno boste želeli vedeti, o kom govorim. Seveda govorim o političnem podzemlju, ki v času levih vlad dejansko vodi to državo, predsedniki levih vlad so pač neke vrste njihovi nameščenci. In to politično podzemlje je Robertu Golobu tudi skozi kazensko ovadbo policije poslalo jasno sporočilo. Nekako takole: “Dovolj te imamo.” Kdo bi utegnil biti njegov naslednik, vsaj za zdaj ni povsem jasno.
Ne vem, ali se spomnite, ampak že leta 2022 je novinar Dejan Steinbuch napovedal, da bo Robert Golob prvi predsednik vlade, ki ga bodo v lisicah odpeljali iz pisarne …
To bi si vsekakor zaslužil zlasti zaradi “rabot”, ki jih je počel, preden je zasedel položaj predsednika vlade. Saj poznate vse podatke o ukradeni identiteti in denarju v Romuniji, pa tiste o milijonih po balkanskih državah, nepojasnjeno nakazilo 100.000 evrov Vesni Vuković in še bi lahko našteval. V urejeni državi, ob res neodvisnem tožilstvu in policiji, bi se to tudi zgodilo. Bojim pa se, da bo to le neuresničena napoved Dejana Steinbucha.
Omenjena ovadba je bila vložena zaradi obtožb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Premier Golob je dejal, da gre v tem primeru za politični boj užaljene političarke.
Primož Cirman je na portalu Necenzurirano pred dnevom ali dvema zapisal, da sem zagovornik Tatjane Bobnar. To je seveda čista laž. Res je le to, da sem ob njeni zasedbi položaja notranje ministrice zapisal, da je bila leta 2012, ko sem bil notranji minister, v vlogi namestnice generalnega direktorja policije učinkovita in da je svoje naloge dobro opravljala. To trdim še danes, vendar njen zagovornik zagotovo nisem, saj z njo nimam nobenih stikov. Nimam nobenega podatka o tem, da bi Bobnarjeva kakor koli vplivala na policijo, da bi ta podala kazensko ovadbo zoper Roberta Goloba. Osebne stike s policisti in kriminalisti pa Bobnarjeva zagotovo ima, saj je tam delala desetletja.
Robert Golob je pred dobrim letom dejal, da je Bobnarjevo prvič videl 31. maja 2022, dan pred imenovanjem nove − njegove vlade torej. No, dan po vložitvi kazenske ovadbe zoper njega pa je dejal, da je bila Bobnarjeva še v času volilne kampanje leta 2022 (volitve so bile 24. aprila) pri njem kar dvakrat in da mu je predložila nek seznam “janšistov”, ki jih je treba zamenjati ali odsloviti. Kdaj je Golob lagal, ali lani ali sedaj, ne vem, sedaj se izgovarja, da slabo uporablja dvojino, kar je smešno. Z vidika verodostojnosti izjav v tej zadevi ocenjujem, da so izjave Bobnarjeve veliko bolj prepričljive kot izjave Goloba, saj ne mine dan, ko se Golob ne bi vsaj enkrat zlagal.
Grozljivo dejstvo je, da je “čiščenje janšistov” čisto običajna, normalna in sprejemljiva praksa te vlade … Bi morala policija ovaditi tudi Bobnarjevo, saj se je Golobu zavezala izvajati nezakonito in diskriminacijsko “čiščenje” policije, kakršnega ni bilo niti leta 1990?
Res je, leta 1990 sem bil svetovalec takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja in česa takega nismo nikoli počeli. Mislim na kazensko premeščanje policistov ali na njihovo nezakonito odpuščanje. Tudi nobene kazenske ovadbe nismo spisali zoper nikogar.
V času te vlade pa so kazensko ovadili približno 15 policijskih šefov, ki so zakonito in odgovorno opravljali policijske naloge in vodili policiste v času nasilnih in množičnih protestov v Ljubljani in drugje. Tem policijskim šefom bi država morala dati državna odlikovanja, saj so zlasti v začetku oktobra 2021, ko so bili v Ljubljani in na Brdu pri Kranju vsi šefi vlad držav EU in Zahodnega Balkana, z zakonitim delom obvarovali ugled države Slovenije. Mogoče za kaj takega še ni prepozno, ampak ne pod to vlado.
Če je Bobnarjeva Golobu obljubila nezakonito “čiščenje janšistov”, bi si vsekakor zaslužila kazensko ovadbo. Golob je pred letom dni dejal, da Bobnarjeva laže in da bo preiskovalni komisiji DZ in KPK to dokazal. Kot pa veste, v letu dni iz takih ali drugačnih razlogov ni prišel niti do omenjene komisije DZ niti do KPK.
Premierja Goloba čaka tudi pričanje pred t. i. Preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar, d. o. o., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022. Bo do zaslišanja sploh prišlo ali se bo ta primer razrešil na sodišču?
V DZ je za sedaj ustanovljena le ena preiskovalna komisija na to temo, in sicer tista, ki jo je zahteval Državni svet RS. Toda to komisijo je v DZ prevzela (tudi njeno vodenje) poslanska skupina GS, njen predsednik in GS pa delata vse, da do zaslišanj ne pride, zlasti ne do resnega Golobovega zaslišanja. Druga preiskovalna komisija, ki bi jo vodila opozicija, pa zaradi manevrov predsednice DZ Klakočarjeve sploh še ni ustanovljena.
Vrniva se h kazenski ovadbi zoper premierja Goloba. Bojan Požar je na omrežju X zapisal, da so “režiserji te zgodbe očitno poskrbeli tudi za to, da se tožilki Blanki Žgajnar malo popravi/dvigne ugled (ona namreč “usmerja” postopek proti Golobu) po njenih tožilskih fiaskih z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem“. Mar ne gre vedno za isti krog ljudi, kadar gre za “raboto” globoke države?
To, da tožilka Žgajnarjeva usmerja delo kriminalistov v zadevi kazenske ovadbe zoper Goloba, smo šele sedaj izvedeli iz medijev. Kar koli si mislimo o delu tožilke Žgajnarjeve, zlasti v zvezi z Jankovićem, pa se je v zvezi s tem dobro odločila policija, ko je zahtevala usmeritve tožilstva pri pripravi kazenske ovadbe zoper Goloba.
Kazensko ovadbo bi policija lahko spisala tudi sama, toda njena teža bi bila v tem primeru manjša. Če je tožilstvo usmerjalo delo policije, lahko sedaj tožilec (Žgajnarjeva) kazensko ovadbo vrže v koš za smeti, lahko jo pošlje preiskovalnemu sodniku, lahko pa neposredno na sodišče vloži obtožnico zoper Goloba.
V praksi stvari potekajo tako, da tožilstvo usmerja delo policije, da na koncu nastane poročilo tožilstvu, kar pomeni, da so skupaj presodili, da ne gre za kaznivo dejanje ali da nimajo dovolj dokazov, ali pa na koncu nastane kazenska ovadba, kar pomeni, da sta obe instituciji, tožilstvo in policija torej, presodili, da je dovolj dokazov za nadaljnji kazenski pregon. Prav zaradi tega ni pričakovati, da bi tožilka Žgajnarjeva kazensko ovadbo zoper Goloba zavrgla. Pričakovati je torej sodno preiskavo ali neposredno obtožbo Goloba pred sodiščem.
O političnih ozadjih težko špekuliram, želim si lahko le to, da se stvari ne bodo odvijale tako, kot so se v primeru Jankovića. Čas pa bo pokazal svoje.
Celjsko tožilstvo je na predlog prej omenjene tožilke in sodnice Sedej Grčarjeve prevzelo pregon zoper nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića. Uradno zaradi razžalitve, zdi pa se, da gre pri tem bolj za pogrom sistema nad neubogljivim sodnikom, ki se je v zadevi Novič uprl globoki državi.
Ko sem videl v lisice vklenjenega nekdanjega sodnika Radonjića, sem bil več kot zgrožen. Tudi danes, ko je v zvezi s tem znanih več podatkov, mislim, da bi sodni postopek lahko izpeljali brez prisilne privedbe, sploh pa brez uporabe lisic zoper nekdanjega sodnika, ki je po vrhu dokazljivo še hudo bolan.
V zvezi s tem naj opozorim še na eno zadevo. Najnovejši podatki kažejo, da naj bi nekdanjemu sodniku Radonjiću sodili tudi za tako imenovano krivo sojenje po 288. členu kazenskega zakonika v zadevi Milka Noviča. Če se bo to zgodilo, je to čisti absurd in čista sodna zloraba. Ta člen je v zakonu samo za okrasek, saj ga do sedaj sodišča nikoli niso uporabila, v primeru Radonjića, ki se jim je zameril, pa ga očitno bodo. Kot veste, je ustavno sodišče odločilo, da so Janezu Janši sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje, pa je to počela vrsta sodnikov s takratnim predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo, pa nikomur od njih ni bilo sojeno za omenjeno kaznivo dejanje.
Bi se strinjali z nekdanjim ustavnim sodnikom Janom Zobcem, da je “prisilna privedba Radonjića pred sodnika brutalna kršitev pravice do osebne svobode, ki je tako manifestna, tako očitna in samovoljna in nima nikakršne podlage v zakonu?”
Absolutno da, gre za izjavo nekdanjega ustavnega sodnika in enega najuglednejših vrhovnih sodnikov.
Po eni strani imamo vklenjenega sodnika, ki na zatožni klopi po mojem vedenju sploh ne bi smel sedeti, če bi delovala pravna država, po drugi pa z izgovorom prenatrpanosti zaporov izpuščajo zapornike na prostost. Kje smo zašli?
No, kot država smo zašli že zdavnaj, če smo se sploh že ob osamosvojitvi postavili na čisto pravo pot. Če govoriva o sodstvu, naj vas opozorim na 8. člen zakona o sodniški službi iz leta 1994, ki pravi, da je v trajni sodniški mandat lahko imenovan le tisti sodnik nekdanjega sistema, ki s svojimi odločitvami v prejšnjem sistemu ni kršil človekovih pravic.
V praksi poznamo en sam samcat primer, ko nekdo ni bil imenovan v trajni sodniški mandat na tej zakonski osnovi. Vsi drugi sodniki iz časa prejšnjega sistema pa so bili brez preverjanja, ali izpolnjujejo ta pogoj, imenovani v trajni sodniški mandat. V primeru Nemčije je po združitvi obeh Nemčij v sodstvu prišlo do rigoroznega ukrepa zoper nekdanje sodnike Vzhodne Nemčije, ki so sodili v enopartijskem totalitarnem sistemu.
Po zanesljivih podatkih je le slaba tretjina sodnikov nekdanje Vzhodne Nemčije nadaljevala sodniško službo, pa še ti so se morali dodatno izobraževati s področja spoštovanja človekovih pravic. Ravno vrhovni sodnik Jan Zobec je v nekem referatu, ki ga je pred leti imel v ZDA, dejal nekako takole. Zakonodaja omogoča vsem sodnikom, da so neodvisni in samostojni pri odločanju, sodstvo je dobro zaščiteno tudi pred vplivi politike. Problem pa je v tem, da je v sodstvu prisotna politika, in to tista, ki iz sodstva nikoli ni odšla. S tem je povedal, da je v današnjem sodnem sistemu še vedno prisotna leva politika, ki je bolj ali manj naslednica nekdanje komunistične partije.
Res je, da sedaj na prostost spuščajo obsojence, menda zaradi prenatrpanosti zaporov. Glede na to, da se ukrep nanaša na manjše število obsojencev, ne pričakujem, da bodo zapori kaj prida razbremenjeni. Učinkovit ukrep za razbremenitev zaporov in pravosodnih policistov bi bil drugačen. Podatki kažejo, da je danes v prenatrpanih zaporih več sto tujcev, ki so bili obsojeni za nezakonito tihotapljenje tujcev čez mejo. Ob spremenjeni zakonodaji bi takim tujcem lahko izrekali visoke denarne kazni, saj imajo praviloma dovolj denarja, in takojšen izgon iz države z večletno prepovedjo vstopa v državo. Tako bi zapore in pravosodne policiste resnično razbremenili.
Nezakoniti migranti in s tem povezan organizirani kriminal torej za državo predstavljajo veliko težavo …
Seveda. V Sloveniji smo največ nezakonitih migrantov zabeležili leta 2000, in sicer približno 35.000. V času zadnje Janševe vlade je bilo to število tudi zaradi pandemije covida zelo nizko, le nekaj tisoč, leta 2023 pa jih je bilo okoli 60.000. To je tudi logično, saj je ta vlada že na začetku mandata napovedala odstranitev žične ograje na mejah in prijazen, da ne rečem vabljiv odnos do ilegalnih migrantov. Tudi sicer notranji minister Boštjan Poklukar in vlada delata na tem področju čisto neumnost.
Že pred letom so na mejne prehode poslali policiste. Seveda je zato na zeleni meji manj policistov. Uradni razlog za to je bil in je še, da so to naredili zaradi povečane teroristične nevarnosti. Policisti sedaj na mejnih prehodih kontrolirajo naše državljane, ki vsakodnevno prečkajo mejo, nezakoniti migranti pa množično veselo prečkajo zeleno mejo.
Ko je poslanec Anton Šturbej notranjega ministra pred kratkim vprašal, koliko potencialnih teroristov so policisti prijeli na zeleni meji, je dobil pričakovan odgovor. Nič. Samo notranji minister in ta vlada očitno mislita, da potencialni teroristi prihajajo čez mejne prehode z modernimi vozili in s šoferji, sami pa sedijo na zadnjem desnem sedežu, na glavi imajo karirasto ruto in sončna očala, v rokah pa puško ali bombo. Norost, seveda.
V enem izmed svojih zapisov ste navedli, da je “znanstveno dokazano, da je policija zadnja v vrsti za reševanje problema Romov”. Zakaj?
Ker je policija represivni organ, ki s silo vzpostavi red, kadar je ta kršen, nikakor pa ni policija tista, ki bi odpravljala vzroke za deviantno vedenje Romov. Policija ne more pošiljati teh otrok v šolo, ne more pošiljati teh ljudi na delovna mesta, ne more jih vzgajati tako, da bodo vedeli, kaj je prav in kaj ni in kaj je dovoljeno in kaj ni, ne more odpraviti prevelikega števila otrok v družinah, za katere nihče ne skrbi in jih nihče ne nadzira. Vse to je tisto, kar morajo pred policijo opraviti druge službe. Res pa je, da mora policija zakonito in učinkovito ukrepati zoper njih, kadar kršijo zakone. Policija pogosto to tudi počne, spiše na desetine kazenskih ovadb ali izpelje številne prekrškovne postopke, na sodiščih gre nekaj tega skozi, veliko pa tudi ne. Pričakovati torej od policije, da bo vzpostavila dokončen red na tem področju, je, seveda, preveč.
Je ugrabljeno tudi ustavno sodišče?
Ta sestava ustavnega sodišča je taka, da pet ustavnih sodnikov dokazljivo sodi v korist leve politične opcije, ne pa po pravu in v smislu skladnosti ali neskladnosti posameznih zadev z ustavo. Tudi njihovo udejstvovanje pred tem, ko so postali ustavni sodniki, to dokazljivo potrjuje. To stanje je zato izrazito problematično. Navedel bi lahko številne primere za tako trditev, a bi mi zmanjkalo prostora, zato naj navedem le dva primera.
Najnovejši primer je zahteva poslancev SDS in NSi, da ustavno sodišče presodi, ali je bilo priznanje Palestine skladno s Poslovnikom DZ in s tem z ustavo. Ustavni sodniki bi preprosto morali odločiti, da priznanje ni potekalo skladno s Poslovnikom DZ in z ustavo, a je peterica ustavnih sodnikov odločila, da se s pobudo SDS in NSi ne bodo ukvarjali.
Drugi tak primer je zakon o RTV. V tem primeru je pet ustavnih sodnikov pred več kot letom dni odločilo, da zadržijo uveljavitev tistih določb zakona, ki govorijo o imenovanju uprave RTV. Po obisku evropske komisarke Věre Jourove na ustavnem sodišču pa so štirje ustavni sodniki to preklicali in vzpostavljena je bila nova uprava RTV. Več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v podobnih primerih jasno pravi, da zakonitega mandata posamezne uprave ni mogoče predčasno prekiniti. Posledica odločitve štirih ustavnih sodnikov pa je bila prav v tem, da je bil nasilno prekinjen mandat prejšnji zakonito postavljeni upravi RTV. Da bi bil absurd še večji, je predsednik ustavnega sodišča že preteklo leto dal jasno vedeti, da kljub prednostnemu odločanju o ustavnosti zakona o RTV o tem ustavni sodniki verjetno ne bodo odločili. In prav to se je zgodilo in se še dogaja. V takih okoliščinah je mogoče reči, da Slovenija nima več vrhovnega varuha ustave. To pa je več kot srhljivo in lahko pelje v anarhijo.
Za konec. Kako komentirate Logarjev izstop iz stranke in ustanavljanje novih strank na t. i. levi sredini?
Logarjev izstop je bil povsem pričakovan. Po porazu na predsedniških volitvah je jasno nakazal velike politične ambicije, ki pa bi jih lahko uresničil tako, da bi kandidiral na volitvah za predsednika SDS, morda zmagal in po zmagi na volitvah v DZ bi lahko bil v vlogi kandidata in kasneje predsednika vlade. Druga možnost pa je bila ta, da se odloči za izstop iz SDS in za ustanovitev nove politične stranke. Odločil se je za drugo možnost.
Vprašanje pa je, kaj sedaj to pomeni. Logar neprestano govori o političnem povezovanju levih in desnih političnih strank. Vse lepo in prav, SDS je bila večkrat v vlogi, ko je sestavljala koalicijo in vedno je v koalicijo vabila tudi leve politične stranke, včasih uspešno, drugič spet ne, a nikoli ni zavračala sodelovanja z levimi političnimi strankami. V obratni smeri pa kar naprej vsi po vrsti tekmujejo v zaobljubi, da z SDS ne bodo šli v vlado, to počne celo NSi.
Logar je na komercialni televiziji POP TV jasno povedal, da bo njegova stranka sodila na desno sredino in da bo v primeru zmage na volitvah njegov prvi klic na levo, s SDS in Janšo pa, kot je dejal, bi sodeloval le, če bo prišlo do povezovanja z levimi političnimi strankami. Ta njegova izjava pove vse in še več. Svoje volivce bo pretežno iskal na desnem političnem polu, kar pomeni drobitev glasov na desni in jemanje volivcev tako SDS kot tudi NSi in SLS. To dejstvo pomeni še manj možnosti za vrnitev SLS v DZ, možnost izpada NSi iz DZ in seveda slabši rezultat SDS; povedano drugače, vse gre v smeri še ene leve vlade, kar pa za Slovenijo ni dobro.
Koliko političnih strank bo nastalo pred volitvami, ta čas ni mogoče napovedati. Mogoče pa je napovedati, kaj se bo dogajalo v Gibanju Svoboda. Bolj ko se bodo bližale volitve, pa naj bodo to predčasne ali redne, bolj bo to gibanje razpadalo. Del njihovih poslancev bo šel k Levici, del k SD, največji del pa bo čakal odrešitelja ali novega mesijo. Vsekakor pa jih po volitvah ne bo kaj dosti več kot za en samcat kombi.
Upate na predčasne volitve?
Seveda upam, saj bi bila to rešitev za Slovenijo, ali bo do tega prišlo ali ne, pa ne vem – veliko znakov ta čas kaže v tej smeri.
