8 C
Ljubljana
petek, 1 novembra, 2024

Zgodba o superračunalniku, ki ga ni bilo

Piše: Nova24tv.si

Kot smo že poročali je Slovenija je sprejela odločitev o sodelovanju z italijanskim superračunalniškim centrom Cineca HPC iz Bologne. Namen sodelovanja je prijava na evropski razpis za visokozmogljive računalnike. Slovenija se bo zavezala k sofinanciranju nakupa novega superračunalnika z vložkom v višini pet milijonov evrov, kar bo zagotovilo dostop do zmogljivosti superračunalnika glede na vložena sredstva. Vse lepo in prav, ampak to ni tisto kar nam je vlada izvirno obljubljala.

Predsednik vlade Robert Golob nam namreč že več mesecev razlaga, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za superračunalnik, ki naj bi stal v Mariboru – se pravi da naj bi šlo za dejanski server z vso strojno opremo in spremljevalnim osebjem, ki naj bi bil fizično postavljen v drugem največjem mestu.

Še več – s fantomskim superračunalnikom se je premier Golob hvalil celo v  nagovoru na Generalni skupščini OZN v New Yorku, kjer je blestel s svojo “vodno diplomacijo”, rekoč, da “Slovenija razvija napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje Zemlje s pomočjo superračunalnika in umetne inteligence, ki bo pomagala pri predvidevanju poplav in suše”.

Predsednik vlade Robert Golob v OZN. (Foto: STA)

Tudi minister za finance Klemen Boštjančič je dejal podobno: “Ministrica Stojmenova Duh je bila glavni razlog, da smo v Sloveniji dobili oziroma bomo dobili 50 milijonov iz Evrope za superračunalnik. Ena največjih investicij v naslednjem letu je nov superračunalnik v Mariboru v višini 100 milijonov evrov: polovico bo prispevala vlada, polovico pa Bruselj. Za to gre glavna zasluga ministrici Emiliji Stojmenovi Duh. O tem skoraj ni bilo nobenih besed.” 

Klemen Boštjančič, Foto: STA

Na koncu so se visokoleteče besede o superračunalniku v Mariboru spremenile v sofinanciranje superračunalnika v Bologni, s katerim se bo Slovenija komaj v prihodnosti prijavila na razpis za sofinanciraje superračunalnika, pri čemer sploh ni jasno, ali je končni cilj souporaba računalnika v Bologni ali pravljice o tem, da ga bomo nekoč imeli v Mariboru.

Nekdanja ministrica Emilija Stojmenova Duh. Vir: BOBO

Postavlja pa se tudi dodatno vprašanje, če bi ga res imeli, kaj bi z njim sploh počeli?! Vse tiste pravljične stvari o predvidevanju poplav lahko danes brez težav opravimo že s trenutnimi simulacijskimi orodji, ki jih lahko poganja že pametni telefon, za njih pa vsekakor ne potrebujemo superračunalnikov.

Golob je zopet lagal
A kar pri vsej zgodbi še najboj bode v oči je to, da se je Robert Golob zopet zlagal – junija je trdil, da je Slovenija že pridobila 50 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, potem spremenil zgodbo, da je naša država v zaključni fazi pogovorov za pridobitev tega denarja, a tudi to ni bilo res.

Na koncu smo sofinancirali italijanski superračunalnik s katerim smo se komaj prijavili na razpis, za katerega je Golob trdil, da je že zagotovljen.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine