Piše: dr. Jože Dežman
298 slovenskih duhovnikov iz 27 dekanij iz vseh slovenskih škofij je podpisalo priloženi poziv Vladi RS, ki je bil prvič javnosti predstavljen na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu 1. junija 2024.
Podpisi podpore še prihajajo.
Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je večkrat obravnavala vprašanja, ki so predmet tega poziva.
V predlogu programa Komisije za leto 2024, ki je bil medresorno usklajen in poslan na Vlado RS februarja 2024, smo zapisali:
»Komisija predlaga, da se ekshumirani posmrtni ostanki iz prikritih morišč in grobišč ter drugi ekshumirani posmrtni ostanki žrtev vojne, revolucije in povojnega nasilja iz drugih grobišč in grobov pokopljejo v Ljubljani. Komisija bo z organizacijami, ki zastopajo žrtve in zainteresirano civilno družbo pripravila izhodišča in organizirala razprave o možni obliki in lokaciji pokopnega prostora s spomenikom.«
Ker se na naša javna vprašanja in pobude ne Vlada RS ne predsednica RS ne odzivata, lahko sklepamo, da obstaja politična moč, ki je s svojim sporočilom blokirala sprejem programa Komisije za leto 2024 in vsakršen dialog o njem.
Komisija pripravlja program za leto 2025 in v njem vključuje tudi posvet o gornjih vprašanjih in obveznostih Slovenije po mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji in v luči poročila posebnega poročevalca OZN o zunajsodnih eksekucijah oz. pravicah umorjenih.
Poziv slovenskih duhovnikov dragoceno izhodišče za ponovno vzpostavitev dialoga o temeljni človekovi pravici do groba in spomina. Komisija bo na seji 12. novembra 2024 razpravljala o njem.
Možnost za dostojno začasno hrambo posmrtnih ostankov umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico so v kostnici na pokopališču Lipica v Škofji Loki.
Zato prosimo tudi vse druge, ki želijo izraziti svoja stališča do poziva slovenskih duhovnikov, da to pred sejo sporočite Komisiji Vlade RS za reševanje vprašanje prikritih grobišč na naslov: [email protected]
Predsednik Komisije:
Dr. Jože Dežman”
Priloga:
Apel Vladi Republike Slovenije
Kočevski Rog, 1. junij 2024
Zbrani smo na spominski slovesnosti za preštevilne žrtve povojnih pobojev.
Žalosti nas dejstvo, da se od lanske slovesnosti ni zgodilo nič, da bi 3450 pobitih, stlačenih v zabojnike in deponiranih na komunali v Kočevju, dočakalo krščanski pokop. Razstava o izkopu je sicer pomenljiva in razkriva grozote tega bratomora. Upamo, da bo obiskala še čim več krajev po Sloveniji.
Toda čakanje kosti v zabojnikih, odmaknjenih od dostopa svojcem in duhovnikom, je v nebo vpijoča sramota za državo Slovenijo in vse nas. Ko so bile kosti še v jami, je bilo tam znamenje križa in vsaj občasno kakšna sveča ter molitev obiskovalca. Sedaj so pa pokojni zaprti za garažnimi vrati komunalnega podjetja in čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice. Verjamemo, da se Komisija Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč, Nova Slovenska zaveza ter ostale skupine iskreno trudijo za dokončen pokop v Ljubljani na Žalah. Vendar zaradi znanih ovir to traja predolgo in bo žal še trajalo. Mrliča pa je treba pokopati v najkrajšem možnem času.
Zato predlagamo in prosimo, da Vlada Republike Slovenije omogoči javnosti na začasni lokaciji fizičen dostop do ostankov pokojnih, še zlasti svojcem in duhovnikom. Predvsem se naj ob naše pokojne postavi križ, ki govori o njihovi veri, in viden napis z osnovnimi podatki. Na vidnem mestu naj bo pojasnilo, zakaj še niso pokopani.
Svetopisemski očak Tobija je v smrtni nevarnosti v jetništvu pokopaval mrtve rojake, ki jih je oblast prepovedala pokopati. Mi smo nekako otopeli od ignorance in prezira, ki ju do žrtev revolucije izražajo nesočutni ljudje. Kako moremo mirno čakati, da bodo popustili? Verujoči se z mrliči ne moremo podajati v političen boj, ampak pričakujemo za njih pieteten pogreb v blagoslovljeno zemljo. Do tedaj želimo imeti prost dostop do posmrtnih ostankov pobitih, da ob njih lahko molimo in jim izrazimo spoštovanje.
duhovniki Dekanij Črnomelj in Kočevje
ter številni drugi slovenski duhovniki, kakor sledi iz podpisov
