Piše: G. B., P. J.
Nekoč eden najuglednejših kazenskih sodnikov je postal trn v peti globoki državi, ko je na sojenju v zvezi z umorom dr. Janka Jamnika dosodil, da za krivdo dr. Milka Noviča ni dovolj dokazov. To mu je stara nomenklatura zelo zamerila in ga na silo odstranila iz sodniških vrst.
Na Zvjezdana Radonjića so se zdaj spravili tudi z represijo. Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je prejšnji četrtek nekdanjega sodnika zaradi domnevnega obrekovanja in razžalitve ljubljanske sodnice Andreje Sedej Grčar in ljubljanske tožilke Blanke Žgajnar obsodilo na enotno denarno kazen v višini devet tisoč evrov. Prav toliko je zahtevalo tožilstvo, senat pa je temu v celoti ugodil. Kot bi rekli južno od nas, »kadija tuži, kadija sudi«, pomeni pa negacijo načela delitve oblasti, ki ga je v evropsko pravno in politično tradicijo vnesel baron Charles de Montesquieu v 18. stoletju. Ta delitev je namreč postala osnova za demokratično in pravično ureditev, ki naj bi varovala temeljne pravice in svoboščine tako posameznikov kot skupin – namreč delitev oblasti na sodno, zakonodajno in izvršno*.
Devet tisočakov in še stroški
Predsednica senata Gordana Malović je pojasnila tudi, da mora obdolženi kazen plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe, naloženo je mu tudi plačilo sodnih stroškov, sodne takse in stroškov oškodovank. To pomeni, da bodo za Radonjića končni stroški še precej višji od devetih tisočakov. Po besedah Malovićeve je sodni senat sledil predlogu tožilstva, ki je predlagalo, da se Radonjiću za vsako od treh kaznivih dejanj obrekovanja izreče 80 dnevnih zneskov po 30 evrov, za kaznivo dejanje razžalitve pa velja enaka kazen. Enotna kazen tako znaša 300 dnevnih zneskov po 30 evrov, kar skupaj znaša 9000 evrov. Če obdolženi ne bo plačal izrečene denarni kazni in se ta ne bo dala od njega prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, za vsakih začetih 60 evrov torej, določilo en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Vrana vrani ne izkljuje oči!
Očitno je, da je sodišče v tem primeru pohitelo s sojenjem, medtem ko škandalozni primeri oškodovanja državnega premoženja na sodiščih praktično stojijo. Očitno je tudi, da so Radonjiću sodili kar po uradni dolžnosti. Kot rečeno: vrana vrani ne izkljuje oči, saj so sodniki in tožilci stopili v bran »napadenima kolegicama«. Tožilka Renata Inkret je namreč v sklepni besedi vztrajala pri obtožbi, da je Radonjić obrekoval in razžalil Sedej Grčarjevo in Žgajnarjevo. Proti obdolženemu, ki je leta 2019 izrekel oprostilno sodbo dr. Milku Noviču na odmevnem sojenju za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, je kazenski postopek stekel zaradi njegovih trditev o pritiskih v zvezi z omenjenim sojenjem. Radonjić naj bi bil tako v poročilu predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjanu Pogačniku zapisal, da je Sedej Grčarjeva vsaj petkrat med sojenjem dr. Noviču prišla k njemu v pisarno v dogovoru s tožilko Žgajnarjevo in odvetnikom Miho Kuničem – ta je zastopal vdovo po dr. Jamniku –, da bi mu sugerirala, kako naj razsodi v zadevi oz. da ne sme dr. Noviča oprostiti očitanega kaznivega dejanja. Sodnica in tožilka pa sta med sojenjem zanikali njegove navedbe. Po oceni tožilke je Radonjić prizadel čast in dobro ime oškodovank.
Radonjić: Vem, kakšna bo sodba!
»Kaznivo dejanje je storil zavestno, načrtovano, premišljeno in naklepno,« je še dejala Inkretova, ki je v izjavi za medije povedala, da je zadovoljna z izrečeno kaznijo. Res nenavadno, saj je šlo za navedbe v pismu in ne za medijski pamflet, v katerem naj bi Radonjić napadel sodnico in tožilko. Radonjić, ki je sodišče zapustil po sklepni besedi tožilke, je pred odhodom že napovedal pritožbo na sodbo. »Vem, kakšna bo sodba, zato se bom pritožil,« je dejal. Policisti so sicer Radonjića na omenjeno obravnavo prisilno privedli na podlagi zahteve sodnega senata, ki je presodil, da se obdolženi izmika sojenju. Ko je tožilka brala sklepno besedo, je obdolženi samovoljno zapustil sodno dvorano, na zahtevo sodnice Malović pa sta ga policista pripeljala nazaj na sodišče in vklenjenega pripeljala na sojenje. Izreku sodbe ni prisluhnil, saj je sodišče zapustil med odmorom po sklepni besedi, je poročala STA. No, dejstvo pa je, da je bil Radonjić prisilno priveden ne glede na to, da je imel pravno podlago za svojo odsotnost, bil je namreč na bolniški. Na sodišče pa so ga privlekli kot kakšnega morilca. Naj ob tem dodamo, da je bila julija letos sodnica Andreja Sedej Grčar imenovana (beri: nagrajena) na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Radonjić: Dvomim, da je sodnica sama sprejela tako drzno nezakonito odločitev, ne da bi se prepričala, da ji bo sodstvo krilo hrbet
Nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića smo vprašali, kako komentira omenjeno sojenje?
Takole nam je odgovoril: »Kazenski sodnik sem bil med letoma 1997 in 2021, domala četrt stoletja torej. V vsem tem času nisem zaznal tako grobe kršitve kazenskih procesnopravnih določil, normalno s posledicami na meritorno odločanje.«
»Sodnica je vedela, da mi je ZZZS podaljšal bolniški stalež«
»Dne 10. 10. 2024 sta na hišnih vratih pozvonila policista PP Domžale ter mi izročila odredbo za privedbo na naroka dne 10. 10. in 25. 10. 2024 na Okrožno sodišče v Celju. Privedba je odrejena, ker se ne odzivam na vabila sodišča. Policisti so korektno opravili postopek, me pripeljali na sodišče, kot jim narekuje pripadajoča zakonodaja.
Sodnico sem uvodoma opozoril na Odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) št. 250000-18070-25678/2024/4 z dne 9. 9. 2024, na podlagi katere se nahajam na bolniškem dopustu med 1. 9. in 18. 10. 2024, kot tudi na sodno izvedensko mnenje sodnega izvedenca ustrezne stroke, da se ne morem udeleževati narokov vse do novembra 2024, od tedaj naprej pa ne dlje kot dve uri na dan s prekinitvami. Sodnica mi je odgovorila, da dokumenta ima! Ob realizaciji prisilne privedbe je torej vedela, da mi je ZZZS podaljšal bolniški stalež, ki se je pričel dne 2. 7. 2024 ter kontinuirano poteka vse do najmanj 19. 10. 2024, kot tudi, da je sodni izvedenec ocenil, da se narokov zdravstveno nisem sposoben udeleževati vse do zaključno konec novembra 2024.
Uvodoma je po oklicu naroka senat zavrnil dokazni predlog, ki ga je Državno tožilstvo v Celju podalo na slednjem, julijskem naroku, da se od Okrajnega sodišča v Mariboru pribavi predmetno sodno izvedensko mnenje. Pred tem je predsednica senata vprašala državno tožilko, ali še vztraja pri dokaznem predlogu, nakar je državna tožilka odgovorila, da ne! Kot izkušen sodnik vem, da je med državno tožilko in predsednico senata v vmesnem času oblikovan dogovor, da bo slednja na naroku dokazni predlog umaknila, da sodišče lahko odloča v zadevi, v kateri ne bi smelo odločati, če bi upoštevalo izvedensko mnenje! Državno tožilstvo je namreč dolžno skrbeti za zakonit potek postopka, v kar je vsekakor vključena skrb, ali ima obdolženec ustrezne možnosti udeleževati se kazenskega postopka. Zato dokaznega predloga ne bi smelo umakniti. In ga tudi ne bi, če se ne bi pred tem sodnica seznanila z izvedenstvom (verjetno neuradno). Če bi sodnica priznala, da sodno izvedenstvo pozna, bi morala preklicati obe odredbi za prisilno privedbo, vendar se je očitno odločila sojenje zaključiti na silo. Dvomim, da je sama sprejela tako drzno nezakonito odločitev, ne da bi se prepričala, da ji bo sodstvo krilo hrbet. Zadeva namreč zastara aprila 2025, pa bi ob zakonitem poslovanju zadeva gotovo zastarala. Tudi tako bo, razen če bo tudi višje sodišče kršilo zakone enako hudo, kot jih je sodišče prve stopnje.
V časniku Domovina z dne 4. 7. 2024 sem podrobno opisal zaledne okoliščine sojenja. Iz sodstva mi je bilo sporočeno, da mi bo izrečena denarna kazen med 5 in 6.000 evrov, da je o tem že vnaprej odločeno. Podatek se je izkazal kot popolnoma verodostojen.
»Storil bom vse, da jih doleti zaslužena kazenskopravna usoda«
Povsem jasno je, da gre za demonstracijo moči, primerljivo z mrcvarjenjem nekoč Andreja Magajne, sedaj Janeza Janše, jutri bog ve koga z desnega pola. Očitno smo zalednim krogom, ki upravljajo sodstvo, nevarni. Kar zadeva mene – sem jim res; kolikor bom v prihodnosti dobil ustrezen položaj, bom storil vse, kar se da (in še več), da jih doleti zaslužena kazenskopravna usoda (skupaj s pravosodnimi paži) za vse gorje, ki ga povzročajo temu vrednemu narodu že desetletja. Tudi državni tožilki in predsednici senata pod temi postavkami obljubim, da bodo imeli z njima pristojni organi več kot dovolj dela in opravka.
Pritožba bo vložena. Višje sodišče bo vsekakor odločilo meni v škodo (tudi o tem imam zanesljive podatke iz sodstva), če bodo ujeli časovnico. Dovolj sposobni so, da jo bodo. Glede na personalno sestavo vrhovnega in ustavnega sodišča bo verjetno tudi na teh ravneh sodba pridobila veljavo. Na ESČP bo seveda padla, kolikor bo sprejeta v odločanje. Toda zaledne strukture, ki nadzirajo državne tožilce in sodnike, o tej novi državni sramoti ne bodo vodili računa.
Vsa ta zadeva mi je na osebni ravni krepko odveč. Če bi šlo le zame, bi že zdavnaj postopal a la Šarec, plačal teh 5 ali 6.000 evrov, se opravičil obema »oškodovankama« ter pustil vlak naprej. Družina trpi že vse od objave sodbe dalje hude travme, številni prijatelji delijo bolečino z mano, čeprav mene osebno vse to kaj dosti ne boli. Rinem vse to naprej, da bi nepreglednim pasivnim množicam pokazal, kaj se v tej državi dogaja, kako se nedolžni spravljajo za zapahe za 25 let, krivim se kazen znižuje s 25 na 8 let z bolnimi hokus-pokus prekvalifikacijami, predsednika najpomembnejše stranke vlačijo skozi različne postopke že desetletja. Široke množice se naj zavedo, da o njihovih usodah in prihodnosti odločajo določene odvetniške pisarne, zavarovalnice vseh barv, nekaj poslovnih in političnih težkokategornikov, vse ob sodelovanju mednarodnih krogov, ki jim ustreza razsulo. Moja dolžnost je, da jih sproti seznanjam z resničnostjo, ali bodo kaj storili ali ne, bodo morali ugotoviti sami.«
