Piše: Žiga Korsika (Nova24.TV.si)
Predsednika vlade so mediji že večkrat ujeli na laži. Pred dnevi, ko je na novinarski konferenci spregovoril o kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložila policija, je ujel celo samega sebe. O laganju politikov smo povprašali upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa.
Premier je skupaj s finančnim ministrom lagal, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev za nakup superračunalnika. In končno, premier je lagal, ko je javno trdil, da je nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar spoznal šele dan pred njenim imenovanjem. Kot je na novinarski konferenci sam priznal, ga je ta na svojo lastno pobudo obiskala dvakrat, še v času, ko je bila zaposlena na policiji. Tovrstnih primerov je še več.
O laganju premiera in laganju v politiki nasploh smo povprašali nekdanjega nadškofa ddr. Antona Stresa. Naš sogovornik se o premierjevih izjavah ni opredeljeval, je pa zato ekskluzivno za naš medij pojasnil vso škodo, ki jo lahko povzroči neresnicoljubni premier.
Laži politikov vodijo v razkroj družbe
“Laganje politika je skrajno sporno. Politike izvolimo, saj imamo vanje zaupanje oz. imajo to vsaj tisti, ki so zanje volili. Politik je po izvolitvi dolžan, da to zaupanje vedno znova upraviči. Če ga ne upraviči, potem pa močno škoduje svoji verodostojnosti in seveda daje zelo slab vzgled vsem državljanom, katerih medsebojni odnosi temeljijo na zaupanju. V demokraciji, kakor tudi sicer, stvari ni mogoče regulirati ali upravljati samo s predpisi in zakoni, ampak tudi z besedo in vrednotami,” razloži ddr. Stres.
Nato pojasni, da če se v družbi začne pojavljati splošni dvom v besede političnega voditelja, lahko to vodi tudi v razkroj medsebojnih odnosov v družbi. V takšnih okoliščinah ljudje začnejo vse manj komunicirati, si med seboj verjeti, končni izplen pa je družba, v kateri ni več mogoče doseči skupne volje ali odločitve, ta pa je v samem bistvu demokracije.
Upokojeni nadškof pojasnjuje, da je takšna znamenja opaziti tudi v Sloveniji, kjer vlada veliko nezanimanje za javne zadeve. “Če demokracija pomeni splošno odgovornost, delo in sodelovanje za skupno dobro in če tega ni … to morda nekomu prav pride – tisti manjšini, ki vlada,” dodaja.
Na vprašanje, ali morda obstajajo okoliščine, ko bi bila laž voditelja države upravičena, odgovarja jasno in hitro: “Ne, laž ni nikoli upravičena. Niti v izjemnih primerih, kot je denimo primer vojne. Tudi tedaj voditelj države ne sme lagati, ni pa primoran vedno povedati vsega”.
