Piše: Gašper Blažič
Po včerajšnjem nadaljevanju sojenja v zadevi Trenta smo v uredništvu pridobili seznam prodajanih nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka in sicer na južni strani (občina Bovec). Seznam je zelo zanimiv, ker kaže na to, za koliko so se realno prodajala tamkajšnja posestva v času, ko je bila prodano Janševo posestvo.
Spomnimo: proces v zadevi Trenta, kjer nastopajo trije obtoženci (Janez Janša, Branko Kastelic, Klemen Gantar), se v resnici vleče že dobro desetletje. Tožilstvo Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Glavni obtoženec je torej Kastelic, vendar je glavna politična tarča Janša.
Janez Janša je – tako poroča STA – namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi družba Janši “podarila” preko “navideznega posla” z dobrim 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti. No, vsaj tako si zadevo predstavljajo tožilci, ki trdijo, da je bila družba Imos oškodovana, Janša pa naj bi na ta račun pridobil premoženjsko korist, ker je bojda “šestkrat preveč dobro” vnovčil svojo nekdanjo posest. Sklicujejo pa se na cenitve posesti, ki naj bi bila bojda realno vredna le okoli 20 tisoč evrov ali še manj.
Toda če bi obveljala logika, da je kdorkoli v tem poslu oškodovan, bi verjetno morali zdaj zapreti že veliko večino vseh nepremičninskih mešetarjev. Predstavljajte si, da bi nekdo prodajal posest za sto tisoč evrov, cenilec pa bi jo ocenil na zgolj četrtino tega zneska. Ali je torej ponudnik dolžan znižati ceno na 25 tisoč evrov in ali je dolžan slediti interesu kupca, če ponudi za posest takšno vsoto? Skratka, če bi kupec zanjo ponudil le 25 tisoč evrov, ali je prodajalec posesti dolžan prodati posest le za toliko? Seveda boste rekli, da ni. Če namreč oceni, da je ponudnik ponudil zanjo premalo, jo pač ne bo prodal. Lahko pa pride do “glihanja” in se dogovorita npr. za 85 tisoč evrov, če je interes obojestranski.
To je seveda samo hipotetičen primer, ki kaže na srhljivo manipulacijo z omenjenim pravnim poslom, torej prodajo posestva v Trenti. Seznam kaže, koliko je bilo v tem času prodanih nepremičnin in za kakšno ceno. Pozorni bodite zlasti na ceno na kvadratni meter, saj je precej višja od tiste, ki so jo “zapovedali” cenilci. Na dvig cen nepremičnin v tem delu Slovenije od leta 1992 do danes pa je navsezadnje vplivalo dejstvo, da je Slovenija vmes postala članica EU (zaradi možnosti, da lastniki nepremičnin pri nas postanejo tujci, je bila spremenjena celo ustava), da je nato vstopila tudi v evro območje in schengensko območje. Izboljšale so se tudi cestne povezave ter kupna moč prebivalstva.
