Piše: Mitja Iršič
Takoj po začetku tretje Janševe vlade, ko je ta zaradi izvrstnega odziva na pandemijo koronavirusa dosegala rekordno podporo, je izbruhnila povsem medijsko izumljena »afera s plačami«.
Za kaj je šlo? Vsaka vlada po začetku mandata funkcionarje umesti v uradniške plačne razrede. Ker smo bili sredi najhujše krize v zgodovini države, se je vlada odločila, da funkcionarje − ki so sredi pandemije hodili po terenu, tvegali okužbo in delali tudi po 12 ur na dan – postavi v najvišji po zakonu mogoč plačni razred. Reakcija medijev je bila eksplozivna. Napovedovalcu na Valu202 se je glas kar tresel od pravičniškega ogorčenja. Naslovnice so bruhale ogenj: »Ministri in državni sekretarji nove vlade z najvišjimi možnimi plačami« (Svet24/RTV/Delo/STA) in »Vladni člani so si dvignili plačo!« (24ur).
Ves teden je bila glavna novica, da so si pogoltni ministri Janševe vlade zvišali plače, medtem ko ljudstvo, ujeto med štiri stene, umira na obroke. Šlo je za sistemsko hujskanje ljudi na ravni kakšnega od evropskih totalitarizmov 20. stoletja. Seveda ni šlo za nobeno povišico. Razlika med najvišjim in najnižjim mogočim razredom? Okrog 300 evrov. Janševa vlada je nato agitatorje utišala tako, da je vsem funkcionarjem za tri mesece plače znižala za 30-odstotkov.
Konec letošnjega septembra pa je vlada potrdila predlog novega plačnega zakona za javni sektor, ki bo funkcionarjem, sodnikom in županom zvišal plače med 40 in 70 odstotki. Gre za tisoče evrov višje plače najbolje plačanih ljudi na vrhu državne uprave. Pa ni nobenega javnega zgražanja. Zakaj? Ker se o tem v medijih komaj kaj govori – če pa se, pa globoko v članku, kot opomba, naslovi pa: »Vlada in sindikati usklajeni: ‘Nobena plača ne bo pod minimalno’.« (24ur/Delo/N1/Slovenske Novice) Plače, nižje od minimalne, seveda ne obstajajo, a to je že druga zgodba.
Problem ni v višjih plačah – funkcionarji v državi morajo biti dobro plačani, če kdaj na teh položajih želimo globalno izredne ljudi, ne pa robertov, ast in emilij. Problem je to, da mediji še vedno kot ovce na pašo vodijo ljudi sem in tja, kar zadeva reakcije na delovanje politike. Disfunkcionalnost slovenske družbe je tudi posledica dvojnih standardov medijev, da si politiki na levi lahko dovolijo vse, politiki na desni pa bodo demonizirani, tudi ko delajo dobro.
