Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Poslanska skupina stranke Levica je danes svojo vlado, katere članica je, pozvala, naj zaradi nevarnega stopnjevanja vojne v Ukrajini ustavi vse oblik vojaške pomoči tej državi in se zavzame za prepoved rabe jedrskega orožja pri reševanju konflikta.
Izjava, ko z rožljanjem z jedrskim orožjem Rusija že spet poskuša vplivati na ZDA in največje države Nata, da ne bi okrepile pomoči Ukrajini, je verjetno posledica težav njihove predsednice Aste Vrečko zaradi nezakonitega plačila Svetlani Makarovič in zaostrene konkurence proruskih strank in politikov pred morebitnimi predčasnimi volitvami.
Izjava se je zgodila v tednu, ko so mediji napovedali, da se v politiko vrača Karl Erjavec, ki je bil v preteklosti daleč najbolj z Rusijo povezan politik v državi, podobno pa Levici med volivci naklonjenimi Moskvi konkurira tudi bolj skrajno desna Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je bil nekoč v SNS Zmaga Jelinčiča. Oboji, Erjavec in Resni.ca so, ker niso del vlade, ki načelno podpira pomoč Ukrajini, za volivce prepričljivejši od Levice. Izjava kaže tudi nervozo Levice pred morebitnimi predčasnimi volitvami, ki jih povsem ni mogoče izključiti, čeprav ima vladna koalicija v parlamentu jasno večino. Povrhu je primer Avstrije pokazal, da lahko Rusiji naklonjene skrajne stranke prepričajo veliko volivcev.
Vlada dejansko vojaško zadnja leta malo pomaga Ukrajini, veliko vojaške tehnike država niti nima, ker v obrambo le malo investira. Zadnja večja vojaška pomoč, ko so tja poslali tanke M-55, je bila pomoč Nemčije, ki je naši državi v zameno poslala svoja tovorna vozila.
V Levici trdijo, da je njihov poziv v podporo Rusiji posledica resolucije evropskega parlamenta, ki so jo podprli vsi evropski poslanci iz Slovenije, z izjemo Vladimirja Prebiliča, ki je manjkal zaradi bolezni. Resolucija poziva k odpravi omejitev za Ukrajino, zaradi katerih ta ne sme z zahodnim orožjem raketirati letališč, skladišč orožja in drugih vojaških ciljev na ozemlju Rusije, ko Rusija hkrati raketira celotno Ukrajino, ki jo je vojaško napadla pred dvema letoma, že prej pa je okupirala Krim. Resolucija omejitev dejansko ne odpravlja, o tem ne odloča evropski parlament. ZDA in Nato pa pri omejitvah za zdaj vztrajajo.
Erjavca kot najbolj z Moskvo povezanega politika je v kampanji pred volitvami, ko jo leta 2018 še vodil DeSUS, javno podprl veleposlanik Rusije Dokuj Gapurovič Zavgajev ob podpisu pogodb o tem, kako bo naša država še bolj odvisna od ruskih energentskih gigantov z uvozom plina. Podpora Gapurovič Zavgajeva je bila kršitev dunajske konvencije, ki vpletanje v kampanje diplomatskih predstavnikov tujih držav prepoveduje in nekoliko nespretna, ker je razkrila preveč. Erjavec, ki je politični karieri zavozil že nakup Patrij, je s tem ozadjem pozneje postal obrambni minister vlade Marjana Šarca, ki je takoj po imenovanju odpovedala nakup osemkolesnikov Boxer, ki jih je pred tem v vladi Mira Cerarja kupovala obrambna ministrica Andreja Katič (SD). Odpoved je zahtevala stranka Levica, da je zagotovila glasove za delovanje manjšinske vlade poražencev volitev.
Ponovno je nakup teh vozil, ko je Šarec dve leti pozneje po obisku Moskve vrgel puško v koruzo, obudil Matej Tonin (NSi) v zadnji vladi Janeza Janše. A nakup je spet odpovedal v vladi Roberta Goloba obrambni minister Šarec.
Šarec je v Bruslju podprl odpravo omejitev za Ukrajino.
