Piše: Vida Kocjan
Vlada je prejšnji teden potrdila predlog novega plačnega zakona za javni sektor, ki bolj kaže, da gre samo za popravke in višje plače izbranim funkcionarjem. O plačnih uvrstitvah se menda še pogajajo, plače poslancev, vladnih funkcionarjev in funkcionarjev pa se bodo uskladile z zamikom, je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.
Skupni učinek celotne plačne reforme, če ji sploh lahko tako rečeno, je ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto, je dejal finančni minister. Doslej je veljalo, da poprava plač v javnem sektorju ne sme stati več kot 850 milijonov evrov. Prejšnji ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik so namreč zabičali, da tega zneska ne sme prekoračiti. Zdaj se je ta znesek povečal za 65 odstotkov. Izhodišča, kot jih je Ajanović Hovnikova predstavljala februarja 2023, so ostala enaka, tako zdaj kot takrat je bil kot najvišji določen 67. plačni razred.
Po zdajšnjih napovedih se bodo plače najbolj povečale funkcionarjem, županom, sodnikom, poslancem, absolutni rekorder pa bo predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. V zdajšnjem mandatu je to Robert Šumi.
Finančni minister Boštjančič, glavni vladni pogajalec v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, je sicer dejal, da vlada predlaga, da do povišanja plač vladnim funkcionarjem − torej ministrom, državnim sekretarjem, funkcionarjem generalnega sekretariata vlade ter tudi poslancem in funkcionarjem državnega sveta − pride z zamikom, to je šele ob sklicu novega državnega zbora.
Plače pravosodnih in drugih funkcionarjev, kot so predsednica države, župani, predsednik protikorupcijske komisije in varuh človekovih pravic, pa naj bi se usklajevale postopno, podobno kot plače javnih uslužbencev.
Pri tem v koaliciji poudarjajo, da v novem plačnem sistemu noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Dejstvo pa je, da tudi zdaj noben zaposleni ne prejme nižje plače od minimalne. Če pride do tega, razliko pokrije država. V vladi še navajajo, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Plače se bodo na letni ravni usklajevale z inflacijo.
Višji regres za letni dopust
Vlada in sindikati pa so se že dogovorili tudi o višini regresa, ki bo za javne uslužbence v letu 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih bo izplačan predčasno, v marcu pri februarski plači. Tako je to z izplačili tudi sedaj.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
