Piše: Forum za kmetijstvo in podeželje SDS
V Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS opažamo, da se v zadnjem času zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča veča omejevanje lastninskih pravic, predvsem v luči zelenega prehoda.
S spremembo bonitetnih ocen zemljišč se je po krivici dvignilo davek in znižalo pravice iz javnih sredstev. Previsoko boniteto imajo trenutno skoraj vsa zemljišča v Sloveniji, ki so podvržena posebnim vplivom. Gre za področje Krasa, Ljubljanskega barja, pa tudi Cerkniškega jezera, ki je štiri mesece na leto poplavljeno, a je administrativno izenačeno z njivo na Dravskem polju, ki se lahko obdeluje vse leto.
Uredba o varovanju gozdov določa, da imamo trajno varovanih 98.000 hektarjev gozdov. Zaradi omejevanja lastnikov pri gospodarjenju s temi gozdovi, uredba vsako leto odnese več milijon evrov. Podobno problematična je tudi prepoved košnje in paše z dodatnimi omejitvami na Naturi 2000 na Ljubljanskem barju in v Notranjskem trikotniku. Uredba, ki je lani dvignila veliko prahu, je sicer trenutno zadržana, ni pa umaknjena. Po izračunih nastane zaradi izpada krme, do katerega pride ob prepovedi košnje, škoda v višini 3,4 milijona evrov na leto, posledično pa še več zaradi izpada mesa, ki ni predelano ob omejitvi paše.
Naj spomnimo, da je v Ustavi zapisano, da morajo zakoni omogočati uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Pri pripravi različnih zakonov in aktov je potrebno imeti v mislih, da varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil. Poleg tega se je potrebno zavedati, da so kmetje tisti, ki so v osnovi nosilci zaščite narave, saj za svoje delo potrebujejo dolgoročno rodovitnost zemlje. Verjamemo tudi, da je interes lastnikov gozdov, da bi se gozdovi trajnostno razvijali, ohranjali biološko raznovrstnost in preprečevali različne naravne nevšečnosti (poplave, plazove, erozije).
