Piše: Dr. Metod Berlec
V začetku septembra je v javnosti močno odjeknila novica, da Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) grozi stečaj. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je nastopil pred slovensko javnostjo kot rešitelj. Napovedal je interventni zakon, ki bo sprejet najkasneje v novembru. Poleg tega naj bi se pripravljal poseben zakon, ki bo izločil celotno termodivizijo iz HSE. A očitno smo sredi t. i. medijske šokterapije, opozarja naša novinarka Vida Kocjan.
»Izločitev termodivizije iz HSE ni krizna rešitev, kot nam jo želijo predstaviti, temveč del dolgoročne strategije energetskega lobija. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je bil vreden 1,4 milijarde evrov, obratovati je začel pred slabimi desetimi leti. Smo malo pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne (JEK 2), v javnosti pa odmeva možnost stečaja družbe TEŠ. Dokument, ki smo ga pridobili, pa kaže, da gre za načrte vlade Roberta Goloba, ki vodijo k privatizaciji trgovskega dela elektroenergetike. Iz njega je torej razvidno, da Holding Slovenske elektrarne (HSE) že skoraj leto dni načrtuje spremembe v TEŠ. Gradiva v navezi s predsednikom vlade Robertom Golobom, resornim ministrom Bojanom Kumrom in državno sekretarko Tino Seršen pripravljajo v HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, nekdanja Golobova poročna priča,« je zapisala novinarka Kocjanova.
Vladajoči poskušajo torej javnosti prodati zgodbo o »izgubarski« termoelektrarni, zato jo je treba čim prej preoblikovati v toplarno oziroma zapreti, da bodo lahko še bolje služili trgovci z elektriko, v prvi vrsti GEN-I. Pri tem dr. Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pogovoru za našo revijo poudarja, da je tehnično gledano »TEŠ 6 odlična elektrarna z odličnimi dinamičnimi lastnostmi in visokim izkoristkom«. »Za količino elektrike, za katero so prejšnji bloki v TEŠ potrebovali 5 milijonov ton premoga, ga TEŠ 6 potrebuje le 3,5 milijona ton. Poleg tega gre za ‘butično izvedbo’, prilagojeno konkretnim razmeram. To je nekaj povsem drugega kot standardne premogovne termoelektrarne (dvakrat večje od TEŠ 6), ki jih Kitajska odpira v povprečju vsak teden eno že precej let (stanje v Indiji pa se temu približuje) in glede fleksibilnosti obratovanja ne sežejo TEŠ 6 do kolen. Tam pač te lastnosti ne potrebujejo, v Sloveniji pa je zaradi specifičnosti elektroenergetskega sistema praktično nujna.« Problem je, da je njeno poslovanje obremenjeno s t. i. emisijskimi kuponi. Koncept emisijskih kuponov je nastal na Zahodu kot posledica domnevno večje ozaveščenosti glede nadzora nad emisijami CO2 v zraku. Le-te naj bi vplivale na segrevanje ozračja. Sistem trgovanja z emisijami EU (EU ETS – Emissions Trading System) je Evropska unija kot prva na svetu uvedla leta 2005.
Poanta je, da morajo podjetja, ki v ozračje spuščajo ogljikov dioksid ali druge t. i. toplogredne pline, posledično za to kupovati emisijske kupone, da lahko onesnažujejo ozračje. TEŠ je samo v zadnjih letih z nakupom teh kuponov v t. i. podnebni sklad vplačal več kot 500 milijonov evrov. Pri tem se s temi kuponi obremenjuje v prvi vrsti EU, zaradi česar se zmanjšuje konkurenčnost evropskega gospodarstva, medtem ko se Indija in Kitajska na to požvižgata in ne razmišljata, da bi uvedli sistem kuponov. Dr. Mihalič: »Celotna EU emitira okrog 6,8 odstotka svetovnih emisij CO2, kar je skoraj 5-krat manj od Kitajske in manj od Indije. Slovenske emisije so še 200-krat nižje.« Skratka, gre za »zeleni nateg«, s katerim EU uničuje svojo energetsko intenzivno industrijo oziroma izvaja »kolektivni evropski industrijski samomor« ter posledično obremenjuje evropske davkoplačevalce, ki morajo zato plačevati višje položnice za elektriko.
Slovenija kot del Evropske unije slepo sledi evropskemu »zelenemu prehodu«. Da je z njim marsikaj narobe, so pred dnevi opozorili predstavniki slovenskega gospodarstva. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je tako izrekel proti nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu (NEPN) Slovenije, saj po njihovem mnenju prinaša visoke cene elektrike, v njem pa niso predvidena sredstva za zeleni prehod gospodarstva. Kritični so tudi do višje omrežnine, zato bo GZS preučila pravna sredstva za zaščito podjetij. Prvi človek GZS Tibor Šimonka: »Zadnja različica NEPN prinaša visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje. To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, in v energetsko revščino za gospodinjstva.« NEPN po njihovem ne dosega nobenega od postavljenih ciljev. To so razogljičenje proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčne cene električne energije. Skratka, z novim obračunavanjem omrežnine in nespametnimi načrti prehitrega zapiranja TEŠ ter s forsiranjem sončnih elektrarn, se nam slabo piše. Vsakomur, ki se vsaj malo spozna na te stvari, je jasno, da je potrebna konkurenca (različni viri) na področju pridobivanja električne energije. S tem so lahko tudi cene električne energije bistveno nižje. Znosne!
