Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija razkrivamo sporno preteklost slovenske kandidate za evropsko komisarko Marte Kos, ki je bila v prejšnjem režimu po podatkih Udba.net registriran vir Službe države varnosti oziroma Udbe. Opozarjamo, da vladajoča koalicija pripravlja uničujoče antireforme; od višjih davkov do obračuna z zdravniki in posledično popolnega sesutja javnega zdravstva. Objavljamo pretresljive zgodbe mater ukradenih novorojenčkov in intervju z mednarodnim pravnikom dr. Miho Pogačnikom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Izbira novega slovenskega komisarja EU – za to funkcijo kandidira sedaj Marta Kos – je nesprejemljiva zaradi povezav z jugoslovansko tajno policijo, za zamudo pri imenovanju pa je kriva slovenska vlada in ne slovenska opozicija, so prejšnji teden sporočili iz največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), del katere sta tudi slovenski stranki SDS in NSi. V največji politični skupini Evropskega parlamenta (EP) tako delijo stališče ene svojih podpredsednic Romane Tomc (SDS), pri čemer so izpostavili, da »ne bi bilo zamude, če bi premier imenoval pravo osebo ob pravem času«. Poudarili so, da je EP pristojen za to, da preveri primernost komisarskih kandidatov za področja, ki jih bodo kot člani komisije pokrivali. Skupina EPP pa bo zagotovila, da bodo vsi pravično obravnavani na podlagi svojih veščin. Dejstvo pa je, da v EPP ne podpirajo Marte Kos za evropsko komisarko, kar je prejšnji teden na družbenem omrežju X sporočila tudi vodja delegacije in podpredsednica skupine EPP Romana Tomc. Navedla je, da Kosova »nima ustreznih kompetenc za zasedbo najvišjih izvršilnih funkcij«.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Intervjuja: dr. Miha Pogačnik in mag. Robert Tomazin
»Potezi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in podpredsednice komisije Věre Jourove sta po mojem mnenju del istega vzorca, zato menim, da je takšno vprašanje še kako na mestu. Zdi se, da je bila misija Věre Jourove v Slovenijo pravzaprav sondiranje trdnosti slovenske suverene državnosti, čeprav bodo vse razsežnosti jasne, šele ko se bodo razkrili vsi dokumenti,« je v intervjuju za Demokracijo povedal profesor mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik, ki je sicer komentiral predvsem odnos med Slovenijo in EU ter postopke imenovanje članov Evropske komisije.
Mag. Robert Tomazin, kandidat za kočevskega župana, pa je v intervjuju za Demokracijo predstavil razmere v občini Kočevje po predčasnem odhodu župana dr. Vladimirja Prebiliča.
Vladajoči snujejo uničujoče antireforme
Poslanci in ministri strank koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so se prejšnji teden sešli na Brdu pri Kranju. Menda so »pokali od ponosa«, ko so pregledovali uresničevanje koalicijske pogodbe za obdobje 2022 do 2026. No, mi bi temu rekli, da so pokali od ponosa, ker so v vladi. Predsednik vlade Robert Golob je navajal, da gre za pogodbo dveh mandatov, do leta 2030. Slednje seveda ne drži. Pogodba je bila sklenjena za en mandat, optimisti v koaliciji pa naj bi bili ugotovili, naj bi bili na polovici mandata uresničili četrtino zadanega. Hkrati so sporočili, da so določili prioritete in cilje, ki jih nameravajo izpolniti do konca mandata. Po Golobovih navedbah ostajajo prednostna področja koalicije zdravstvo, stanovanja, podnebna politika, znanje, javne finance in pravna država. Leto reform pa ne bo več leto 2023, kot so obljubljali, saj je to že mimo, pač pa leto 2025, če kdo verjame.
Zgodbe mater ukradenih novorojenčkov
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o domnevno ukradenih otrocih, do česar naj bi bilo v porodnišnicah na območju Slovenije prihajalo med letoma 1965 in 1991, je prejšnji četrtek na nujni seji, ki pa je bila delno zaprta, zaslišala več prič. Predsednica komisije Alenka Jeraj (SDS) je na začetku seje dejala, da je namen zaslišanja, da se komisija seznani z nekaterimi dejstvi, ki so pomembna za preiskavo, in sicer v zvezi z domnevnim protipravnim odtujevanjem otrok oz. novorojenčkov kmalu po rojstvu v porodnišnici. Svoje zgodbe so predstavile Slavica Kos, Alenka Skamlič in Petra Lorbeg. Vsem je skupno to, da so materam, ki so bile zelo mlade, v mariborski porodnišnici povedali, da je njihov novorojenček umrl, niso pa ga smele videti. V roke so dobile le pomanjkljivo dokumentacijo, za pogreb pa so poskrbeli kar v porodnišnici. Seja preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok, na kateri naj bi zaslišali Dragano Naumoski in Terezijo Jelen, se bo danes, 19. septembra, nadaljevala.
Vpliv minimalne plače na socialne transferje
Iz koalicijske stranke Levica nam v zadnjem času sporočajo, da »socialna pomoč ni previsoka, ampak so plače prenizke«. Kot kaže, so le uvideli, da bi morale biti plače višje, več kot očitno pa jim ni jasno, da bi te lahko bile višje, če ne bi bile tako pretirano obremenjene z davki in s prispevki. Ker je Levica del koalicije, ki jo vodi Robert Golob, je jasno, da so za pretirano obremenjenost plač poleg Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov (SD) soodgovorni. Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) je Slovenija ena od držav z najbolj obdavčenimi plačami v Evropi. Po neto plači in kupni moči smo kljub hitri rasti plač v preteklem letu tik nad Romunijo. To pomeni, da je materialna blaginja slovenskih državljanov in državljank med najnižjimi v Evropski uniji. Glavni krivec za to pa so visoki davki in prispevki. Medtem ko Levica zdaj čudežno opaža, da so plače prenizke, več kot očitno pozablja, da je sama tista, ki je skupaj s koalicijskimi partnerji poskrbela za ukinitev znižanja dohodnine in usklajevanje davčne olajšave z inflacijo. Prav tako je vladna koalicija uvedla dodaten prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ker se premalo ustvari in so plače preveč obremenjene z davki in s prispevki, ni presenetljivo, da so pri nas tolikšne težave s plačami.
C0: Samo vprašanje časa je, kdaj bodo odplake pristale v pitni vodi
Metod Dodič Fikfak je bila do graditve kanalizacijskega voda med Črnučami in Brodom zelo kritična. Poudarila je, da je to z vidika zdravstva nesprejemljivo, in spomnila, da je tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) dal negativno mnenje k temu početju. Vladne službe pa so izdale okoljevarstveno dovoljenje brez sodelovanja zdravstvenih strokovnjakov. Povedala je še, da gre v primeru kanala C0 preko ljubljanskega vodonosnika (med Črnučami in Brodom) v dolžini več kilometrov za okoljsko tempirano bombo. Izračuni pa kažejo, da bo dnevno v pitno vodo na tem območju steklo do 800 kubičnih metrov škodljivih odplak. Opozorila je tudi na izredno škodljiv atrazin in na nekatere sestavine, ki vplivajo na povečana rakava obolenja in neplodnost. Začudena je nad tem, da prebivalcev Ljubljane vse to ne skrbi, ko se pogovarja z nekaterimi sicer izobraženimi, pa ti pogosto omenjajo strah. Dodala je, da je potreben močan piar (oglaševalske vsebine), prek katerega bi državljane seznanjali z vsem, kar se dogaja okrog graditve kanala C0. Povedala je, da cena nima cene in s tem odgovorila na vprašanje, naj bi bila ta gradnja cenejša od gradnje na drugi trasi, ki je tudi mogoča.
Če hoče Zahod rešiti Ukrajino, jo mora odločneje podpreti!
Rusija nezakonito zaseda okoli petindvajset odstotkov ozemlja suverene države Ukrajine, ki se s pomočjo zahodnih zaveznikov še naprej brani pred nenehnimi ruskimi napadi vseh vrst. Septembra je Rusija samo na vzhod Ukrajine izstrelila 4000 letalskih bomb. V zadnjih tednih skoraj ne mine dan brez novice o napredovanju ruske vojske v Donbasu, ki v juriših s sicer ogromnimi izgubami počasi povečuje ukrajinsko ozemlje pod svojim nadzorom. Ukrajinska vojska se je z določenih položajev morala umakniti, saj so morali ohraniti življenja vojakov, ki jih ima ta država na razpolago manj kot Rusija, obljubljene pošiljke orožja iz Evrope pa zamujajo. V nevarnosti, da pade v ruske roke, je npr. mesto Pokrovsk, za Ukrajino strateško pomembno logistično vozlišče z okoli 26 000 prebivalci, od koder oskrbujejo skoraj celotno frontno črto, pa tudi druga obfrontna mesta. Ukrajinsko vojaško poveljstvo se je poleti odločilo za vdor na ozemlje Rusije, in sicer v Kursko regijo, kar je bila prva takšna odločitev v tej vojni. Njihov namen je bil ustvariti varovalno cono na sovražnikovem ozemlju in odvrniti ruske enote od nenehnih napadov na Pokrovsk in okolico ter njihova preusmeritev od drugih večjih regijskih centrov, kot je Harkiv. Po nekaterih podatkih so Ukrajinci od 6. avgusta letos zasedli nekaj več kot 1300 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja, mesto Sudža in okoliške vasi. Rusija je nato 10.−11. septembra začela s protinapadom v Kurski regiji, toda ukrajinska vojska se ne bo kar zlahka umaknila, saj zasedeno ozemlje v Rusiji zanjo pomeni določeno prednost, če bi prišlo do resnih pogajanj z državo agresorko. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred nekaj dnevi dejal, da je zasedba Kurske regije dala tiste rezultate, na katere so računali: odvrnila je okrepljene ruske napade na ukrajinske regijske centre, kot je mesto Harkiv, in vzpostavila varovane cone na ruskem ozemlju.
V tedniku Demokracije vabljeni k branju analitičnih komentarjev in kolumn naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Petra Janša, Gašper Blažič, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Edvard Kadič, Matevž Tomšič in Janez Juhant.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
