Smrtonosne posledice nemškega zelenega energetskega samomora

Piše: Ž.K. / Nova24tv

Zeleni oz. energetski prehod, kot se ga je lotila Nemčija, ni prav nič zelen. Za razliko od Francije, ki se je naslonila na jedrsko energijo, se je Nemčija naslonila na obnovljive vire energije. Zaradi teh skorajda niso zmanjšali izpustov toplogrednega CO₂, so pa zato, zaradi visokih cen elektrike, pahnili nacionalno gospodarstvo v hude težave. 

Strokovnjak za jedrsko energijo dr. Tomaž Žagar je na družbenem omrežju X razkril “umazane” podrobnosti nemškega energetskega prehoda. Delež konvencionalnih elektrarn v Nemčiji se zmanjšuje. Te so nekdaj proizvajale 100 GW električne energije, danes približno 70 GW.

Pred zaustavitvijo jedrskih elektrarn so te prispevale 30 odstotkov celotne proizvodnje elektrike v Nemčiji. Danes ne prispevajo nič. Posledice? Naj začnemo pri izpustih toplogrednega plina CO₂.

Zgornji grafični prikaz prikazuje proizvodnjo CO₂ (izraženo v gramih) na kWh električne energije. Podatki za Nemčijo so predstavljeni v sivi barvi, podatki za Francijo pa v rumeni. Kot prikazuje zgornji del grafičnega prikaza, se izpusti CO₂ od leta 2011 niso občutno zmanjšali. Raven francoskih izpustov je drastično nižja, Nemčija namreč v povprečju proizvede 398 gramov CO₂ na kWh, Francija zgolj 43 gramov.

To je seveda mogoče zaradi jedrskih elektrarn, te v Franciji proizvedejo kar 70 odstotkov vse električne energije, ne glede na vreme ali letni čas. Nemčija, ki se vse bolj zanaša na fundamentalno nezanesljive obnovljive energije, pa mora v hladnih mesecih ali ob slabem vremenu poseči po fosilnih gorivih.

Zaradi svoje nespametne politike se je Nemčija v nekaj letih spremenila iz neto izvoznice elektrike v neto uvoznico elektrike.

“Zaradi presežkov in kanibalizma nestanovitnih OVE virov Nemčija elektriko izvaža, ko so cene zelo nizke (0 €/MWh) in uvaža, ko so cene visoke (100 €/MWh) s tem uničuje lastno gospodarstvo,” opozarja dr. Žagar.

Nemški koncept zelenega oz. energetskega prehoda ima slabe in predvidljive ekonomske učinke. Nemški BDP zadnjih nekaj let stagnira, lansko leto je država celo zdrsnila v recesijo. To je zelo nevarno tudi za slovensko gospodarstvo, Nemčija je ena izmed naših najpomembnejših gospodarskih partneric. Še posebej so izpostavljeni slovenski dobavitelji nemški avtomobilski industriji.

In kaj dr. Žagar priporoča kot rešitev? “Čim prej povečati število konvencionalnih elektrarn s ponovnim zagonom najboljših že zaustavljenih jedrskih elektrarn (še pred letom 2030) in s pospešeno gradnjo SMR (malih modularnih reaktorjev, op. a.) po letu 2031,” piše na družbenem omrežju X.