Piše: Vančo K. Tegov
Saga o Marti ali Golobov fiasko, kakor vam je ljubše. Za oboje je dovolj plusov, tako da nič ni narobe, celo prav je, če jih združimo, da bo burleska pred celotno Evropo prava in v vseh barvnih odtenkih, čeprav so njeni prazačetki črno-beli. Pri nas, vsaj v danem trenutku pa tudi večkrat prej, je v prednosti rdeči odtenek.
Dva dni nazaj: »Vlada pa je danes soglasno potrdila nominacijo Marte Kos za kandidatko Slovenije za evropsko komisarko, je na novinarski konferenci po seji vlade sporočil njen podpredsednik Matej Arčon. Na novinarsko vprašanje Demokracije Arčon ni odgovoril. Predlog za kandidaturo Marte Kos bo zdaj obravnaval pristojni odbor DZ, nato bo vlada na dopisni seji kandidaturo še uradno potrdila in posredovala v Bruselj.«
To isto Marto Kos je pred slabima dvema letoma, pred predsedniškimi volitvami, zalučal daleč stran, tako daleč, da je pristala v Švici in postala Švicarka, brez »švicanja« – razen v postelji, v kolikor ji to prinese kakšno boniteto. Te dni pa jo »fehta« kot pes za piškot: Pridi in reši nas vsega hudega. Drugi avtogol Goloba. Pred tem pa je brez odstopa, ampak z umikom postavil nič kaj veselega Vesela na hladno oziroma ga je stuširal z mrzlo »politično« vodo. Tretji avtogol. Pa še ni zadnji.
Včeraj: Na temo fiaska iskanja slovenskega kandidata za evropskega komisarja sta se soočila poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi in poslanec stranke SDS ter predsednik odbora za zadeve EU Franc Breznik. Breznik je razkril svoje informacije, in sicer, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen osebno poslala pismo predsedniku vlade Robertu Golobu z diktatom, naj zamenja kandidata.
Ali gre še nižje? Kaže, da gre
Kredibilnost predsednika vlade je na nuli. Diktata ne sme biti, on pa ga sprejme kot »prisluženo« vzgojno klofuto. Četrti avtogol. Sredozemska Malta, država in članica EU s šeststo tisoč prebivalci, pa ni takšna; njena pokončnost je nagrajena s tem, da ima predsednico Evropskega parlamenta, in ne z diktatom. Še en debakel ali avtogol, če hočete, slovenskega sprehajalca po bruseljskih rdečih preprogah, ki ga še tam »pobiksa«, ko se ne zna niti pravilno postaviti za fotografiranje. Pa še slovenske mikrofone obišče, kjer mu za vladni PR dodelajo izjave, kot da so pomembne.
Zamuda se ne more reševati s pritiski na Breznika
Golob je mirno sprejel evropski »šamar« v dobri veri, da on to lahko počne na domači sceni. Morda pri svojih klečeplaznih sledilcih, pri preostalih pa mu ne uspe. Za to je najboljši primer poskus nareka na vrat na nos preko Franca Breznika, poslanca iz SDS in predsednika odbora za zadeve EU. Breznik je razkril svoje informacije, in sicer, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen osebno poslala pismo predsedniku vlade Robertu Golobu z diktatom, naj zamenja kandidata. Von der Leynova je računala na ubogljivost in podložniški odnos do nje same ter zahtevala, naj to uredi v dnevu, dveh, da bi »porazdelila« resorje v sredo, 18. septembra. Pa ne bo šlo.
O vsej tej šaradi Breznik meni, da ima DZ svojo proceduro, da se skliče seja v 14 dneh, Breznik pa bo to storil veliko prej. Še pred sejo pa Breznik želi pismo.
»Poslal sem na vlado dopis, naj mi pošljejo dodatno gradivo, še posebej pismo Von der Leynove. Zanima nas, na podlagi česa je bil zavrnjen Vesel, ali je bil problem le spol ali ker nima političnih izkušenj, saj jih tudi nima Marta Kos, ali nima vodstvenih izkušenj,« je povedal Breznik in dodal, da je seja v petek, ker se mora Kosova tudi pripraviti.
»Jaz se Von der Leynovi ne bom podrejal, dokler bom vodil ta odbor, bo tako, kot smo si zapisali v poslovniku in zakonu.« Znana je njegova maksima »ni popuščanja« – pa še res je, Breznik ne bo popuščal.
Epilog
Če sklenem: za zamudo, ki je več kot očitna, in težave pri oblikovanju komisije je odgovorna izključno slovenska vlada, saj se je Robert Golob v zadnjem hipu uklonil željam (oziroma diktatu) in umaknil svojega kandidata. S tem je škodoval ugledu Slovenije in ni zaščitil suverenosti, ki jo imamo kot članica EU. Ali eden od številnih avtogolov v »mrežo« slovenskega ugleda, ki je v dveh letih padel skoraj na nulo.
Ta zamuda, ki zagotovo bo in je več kot očitna, bo Slovenijo postavila na sramotilni steber in bo idealna tarča za javno, medijsko in moralno pljuvanje po njej in posredno po slovenskih državljanih, ki niso zakrivili prav ničesar. Na sramotilnem stebru bi, glede na prisluženo, moral biti sam predsednik vlade. Le državljani se morajo zganiti.
