Piše: Domen Mezeg/Nova24TV.si
Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na današnji izredni seji imenoval predsednika uprave RTVS. Na javni razpis za predsednika oz. predsednico uprave so se prijavili v. d. predsednice uprave RTVS Natalija Gorščak, direktor Radia Slovenija Mirko Štular in direktor Nove24TV ter Guinnessov rekorder v vodenju najdaljše oddaje v zgodovini Boris Tomašič. Najprej je na seji potekalo preverjanje navzočnosti (v dvorani enajst, preko spleta pa prisotni štirje). Edina točka dnevnega reda je bila imenovanje predsednika uprave RTVS. Oddanih je bilo 16 glasovnic: za Natalijo Gorščak je glasovalo 11 svetnikov, za Mirka Štularja štirje in za Borisa Tomašiča nobeden od navzočih svetnikov. Neveljavna je bila ena glasovnica.
Na seji v dvorani je bil prisoten tudi Tomašič. Vse prijave za funkcijo so bile oddane pravočasno, prejete vloge treh kandidatov so bile popolne, vsi kandidati pa so izpolnjevali pogoje. Zatem je na seji sveta sledilo glasovanje za sklep, nakar so odločali o vseh treh veljavnih kandidatih. Sledila je nekajminutna predstavitev vsakega kandidata. Prva je spregovorila Gorščakova, ki je prepričana, da so enaka merila potrebna za vse, kdorkoli bo izbran, pa bo imel izjemno težko delo zaradi razmer v javnem zavodu, ki trajajo že vrsto let.
Gorščakova: dvig RTV prispevka ni dovolj visok
Sama naj bi si prizadevala za ustvarjanje kakovostnih vsebin, v katere bi vključevali vse. Na javni TV imajo veliko ljudi, ki jih je po njenem treba motivirati in vključiti v nove projekte. Želi si tudi vzpostaviti spodbudno delovno okolje, pri čemer naj bi se zgledovali po BBC-ju. Sledila so vprašanja kandidatki. Eno vprašanje se je nanašalo tudi na načrtovani dvig RTV prispevka. Po njenem ta zagotovo ni dovolj visok, da bi “hišo rešil iz primeža varčevalnih ukrepov”. Zato bodo po njenem v javni hiši potrebne strukturne spremembe.
Tega se zaveda in tudi ve, kako se jih lotiti. V nadaljevanju je spregovoril Štular. Prepričan je, da je RTV Slovenija ključna inštitucija za zaščito javnega interesa v državi na področju medijev, tako za kulturo in narodovo identiteto kot tudi zdravje demokracije. Prepričan je, da RTV družbi lahko da še bistveno več. Spomnil je tudi na finančne, organizacijske in druge težave, ob tem pa poudaril kompleksnost sistema. Prepričan je, da je nujno “upravljanje sprememb”, ob čemer je posebej izpostavil pomen zaposlenih v inštituciji. Tudi sam je prepričan, da dvig RTV prispevka ne zadostuje za stabilizacijo financ v zavodu.
Tomašič: dvig RTV prispevka bistva problema ne bo odpravil
Tudi njemu se dvig RTV prispevka ne zdi zadosten, je pa potreben prvi korak. Poudaril je tudi pomen tehtnega načrtovanja PPN-ja (načrta oddaj). V nadaljevanju je spregovoril Tomašič: “Hvala za to možnost, da lahko predstavim svoj pogled na RTVS – da to postane sodoben medijski javni servis. Za to kandidaturo sem se odločil, ne ker bi me to zelo veselilo in bi hotel biti pomemben, ampak ker sem zaskrbljen nad stanjem RTV Slovenija.” Kot je dejal v nadaljevanju, je javni medij v vodstveni, finančni in organizacijski krizi in je tehnološko zastarel. Spomnil je, da tehnologija danes napreduje s svetlobno hitrostjo.
“Danes bi se morali ukvarjati z zadevami, ki bodo čez tri leta, ne pa, da so narejene stvari, ki bi morale biti pred desetimi leti.” Izpostavil je tudi problem odnosov znotraj podjetja. Čeprav podjetju ne pripada, sliši, da so odnosi med sodelavci in oddelki zelo slabi, zato je treba na tem področju nekaj narediti. “Ocenil sem, da sem primeren kandidat, ker lahko stvari peljem drugače.” Spomnil je, da je bilo že ogromno sprememb in poskusov, vendar pa po njegovem ne morejo popravljati zadev tisti, ki so v zadevi sodelovali, ker so del problema. Kandidatoma se je opravičil, rekoč, da sta iz sistema, kar je po eni strani prednost, po drugi pa slabost.
Premalo produkcije na področju slovenske kulture
Slednje tudi zaradi objektivnosti (predhodna kandidata sta boljša ali slabša prijatelja s številnimi sodelavci). Sam je delal tako na radiu kot na TV, kar je njegova prednost. Zelo konkretnih zavez pa ne daje, ker “premalo pozna drobovje podjetja”. V primeru izbire pa bo v 60 dneh naredil temeljit skrbni pregled drobovja vsega, kar se dogaja, na podlagi tega pa bi uprava pripravila konkretne načrte s konkretnimi datumi. Ključna je zlasti finančna sanacija. Povečanje naročnine ne bo ničesar spremenilo, zgolj na začetku bo lažje. Bistvenega problema ne bo odpravilo. Sam vidi premalo produkcije na področju slovenske kulture. Spomnil je tudi na preveliko število zaposlenih. Zlasti glede na trenutno produkcijo je zaposlenih preveč. “S to ekipo se da narediti bistveno več!”
“Ustvarjalnost je v tej hiši umrla zaradi ideologije in medsebojnih sporov,” je povedal Tomašič. “Mene zanima strokovnost, lojalnost zavodu in ne, iz katere stranke je nekdo prišel. V to hišo lahko prinesem svežino ne glede na to, kako me poznate. Sem človek dialoga in lahko sodelujem z vsakim.”
“Če ne bom mogel imeti okoli sebe ljudi, ki bodo operativno izvajali program, ki bo tu potrjen, ne bo delal, ker ne morem realizirati programa,” je odgovoril na vprašanje, kako bo postopal v primeru, da se ne bo razumel z direktorji. Hkrati je poudaril, da RTV potrebuje korenite spremembe in “če jih ne bo, ne glede na to, katerega boste izbrali, boste imeli naslednje leto iste spremembe ali še hujše, ker se je to, kar se dogaja zdaj, izkazalo za napačno.”
“Če bom potrjen za predsednika uprave RTV, na Novi24TV ne bom več direktor. Nisem več kot 25-odstotni lastnik podjetja, tako da to ni nezdružljivo, z RTV pa niti poslovno ne sodelujemo,” je odgovoril na vprašanje kaj bo storil s položajem, ki ga ima na Novi24TV.
“Od kod vam prepričanje, da vas bodo zaposleni sprejeli kot predsednika uprave?” je bilo eno od vprašanj. “Ne vem, zakaj me ne bi, marsikje sem že bil direktor in so me sprejeli in se nisem s tem ukvarjal. Razen če je moja politična prepričanost problem, potem imajo problem oni in ne jaz.”
