Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Po šestem manevru za prestavljanje in preprečevanje preiskave Roberta Goloba, ko je šele za september prvo sejo preiskovalke sklical poslanec Svobode Tomaž Lah, ki so ga vladajoči nastavili za predsednika preiskovalne komisije, ki jo je zahteval državni svet, da bi preprečil preverjanja, zakaj je Golob državni denar pod mizo nakazoval podjetju takrat še novinarke Siol.net Vesne Vuković, denar GEN-I usmerjal na Balkan in kako je kot direktor državnega trgovca z električno energijo hkrati kšeftal z zasebnim podjetjem Star Solar, je zdaj vajeti miniranja opozicijskega preverjanja poslov Goloba spet prevzela Urška Klakočar Zupančič.
To je njen že tretji prispevek. Še dodatno preiskovalno komisijo za posle Goloba so po državnem svetu poleti zahtevali poslanci opozicijskih SDS in NSi, ker ob opozicijski zahtevi vladajoči ne morejo postaviti svojega predsednika, da bi komisijo onemogočal. Torej še enega Laha.
A ustanovitve opozicijske preiskave Urška Klakočar Zupančič noče takoj uvrstiti na prvo sejo državnega zbora, kar zahteva pravna ureditev, in to z razlago, da ima zakonodajno pravna služba pomisleke. Popolnoma enako finto je uporabila za zavlačevanje ob preiskovalki, ki jo je prej zahteval državni svet. Državni svet je vztrajal, da ne bo nič popravljal in preiskavo je parlament na koncu odredil na izredni seji, ki jo je izsilila SDS. Zavlačevanje pa je Klakočar Zupančičevi takrat uspelo. Tudi v drugi ji verjetno bo.
Onemogočanje preiskave, ki jo je zahteval državni svet s prvim zavlačevanjem Klakočar Zupančičeve, je bilo že tretje onemogočanje te preiskave. Na začetku mandata so jo vladajoči onemogočili s pomočjo NSi, ki za preiskovanje SDS ni bila pripravljena prispevati podpisov. Verjetno zaradi tihega dogovora z vladnimi strankami, da NSi v zameni dobi vodenje komisije za nadzor proračuna in komisije za nadzor obveščevalnih služb in obdrži vodenje nekaj pomembnih državnih podjetij, denimo DARS. Obe nadzorni komisiji bi zaradi veliko večjega števila volivcev po preračunu strokovnih služb DZ morala voditi veliko večja SDS. Zaradi goljufanja vladajočih v obeh nadzornih komisija SDS od takrat ne sodeluje in resnega nadzora ravnanja vlade s temi komisijami ni. Prvič, kar imamo državni zbor.
A to onemogočanje preiskave Goloba z NSi je sčasoma padlo v vodo, ko je Svoboda NSi odstavila direktorja DARS Valentina Hajdinjaka in je preiskavo poslov Goloba nenadoma zahteval državni svet, kjer so bili svetniki, ki so blizu NSi, nenadoma za. Svoboda je to poskušala preprečiti z ostrimi pritiski, med drugim s posebnim dopisom vodstva GEN-I preko odvetniške pisarne Mirka Bandlja. A je večina svetnikov po polomljenem govorniškem pultu in nekaj resnih zapletih izglasovala zahtevo za preiskavo, s čemer je propadel drugi manever Svobode, kako zavarovati svojega šefa. V tretje je zavlačevala Klakočar Zupančičeva, ki ni bila pripravljena sklicati odločanja parlamenta o odreditvi preiskave, potem pa je predlagala tudi naglo spremembo zakona o parlamentarnih preiskavah, da bi bilo mogoče s pritožbo na ustavno sodišče za nekaj časa preložiti, če ne celo preprečiti začetek preiskave Goloba in Svobode. Sprememba ni bila pravočasno uzakonjena, da bi preprečila preiskovanje na zahtevo državnega sveta, ker je opozicija ta manever ustavila z referendumskimi in podobnimi procedurami, pomisleke pa so imeli tudi pravniki ali se zakon sme spreminjati, da bi vplivali na konkretno že zahtevano preiskavo. Peti manever je bil, ko je Svoboda nastavila svojega poslanca Laha za predsednika komisije za preiskovanje Golobovih biznisov. Šesti pa, ko je Lah pred počitnicami tudi dejansko preprečil takojšen začetek preiskovanja in ga je prestavil na jasen, čeprav je že določen za pričo, zaradi česar bi ga morali izločiti iz komisije in ne bi smel več sprejemati odločitev.
V SDS razmišljajo, da bi proti Klakočar Zupančičevi zaradi zlorabe oblasti za zaščito Goloba, ko onemogoča še ustanovitev opozicijske preiskovalke, vložili celo kazensko ovadbo.
