1 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Komu se sme gledati v krožnik?

Piše: dr. Matevž Tomšič

Pravice in svoboščine, na katerih temelji odprta in demokratična družba, so si včasih v nasprotju. Zato je treba skrbno tehtati, katera od njih ima v konkretnem primeru prednost. Tu ne gre za pravilo, ki je dano enkrat za vselej, ampak za odvisnost od vsakokratnih družbenih okoliščin.

V takšnem nasprotju se pogosto znajdeta pravica do zasebnosti na eni in pravica do obveščenosti na drugi strani. Obe sta pomembni za to, da lahko ljudje drug z drugim sobivamo na civiliziran način. Spoštovanje zasebnosti posameznika je nujno za ohranjanje njegovega človekovega dostojanstva. Hkrati pa je neoviran pretok informacij nepogrešljiv za delovanje demokratične družbe, saj si državljani edino na ta način lahko ustvarijo pravo sliko stanja v politiki in družbi ter tako sprejemajo na dejstvih utemeljene odločitve (to je še posebej pomembno na volitvah).

Do konflikta teh dveh pravic prihaja predvsem v medijskem poročanju. Pri tem je odločilno, ali je določena informacija, ki zadeva zasebnost nekega posameznika, v javnem interesu ali ne. Predvsem t. i. rumeni mediji gradijo svojo popularnost na tem, da objavljajo različne »pikantnosti« iz življenja znanih osebnosti, predvsem zgodbe o morebitnih škandalih, v katere so vpletene. Za te osebnosti je to seveda moteče ali celo nesprejemljivo (zato neredko posegajo po tožbah zoper »vsiljive« medije). A v določenih primerih so tovrstni »posegi v zasebnost« potrebni, saj razkrivajo informacije, ki so relevantne za javno življenje. Še posebej to velja v primeru tistih, ki so na odločevalskih položajih, kar pomeni, da s svojimi potezami krojijo usodo državljanov.

Tako je pred dnevi kar nekaj razburjenja povzročila objava dopustniških  fotografij predsednika vlade in njegove partnerke na spletnem portalu Požareport, na katerih se vidi vsebina njunega obroka, ki sta ga zaužila v nekem gostinskem lokalu. Nekateri – celo z desnega političnega pola – so to označili za nespodobno in neprimerno, češ da se ljudem – sploh če so na dopustu – ne sme gledati v krožnik. Da je to, kako se nekdo prehranjuje, stvar njegove zasebnosti in da se mediji nimajo kaj vtikati v to. Skratka, da takšno početje nikakor ni zgled dobrega novinarstva.

Na prvi pogled to, kaj jesta premier Golob in gospodična Gaber, res ni stvar javnega interesa. Vendar ni čisto tako. Pri tem namreč ne gre za njune prehranjevalne navade kot takšne, ampak za skladnost njunih besed z dejanji. Oba se namreč jasno deklarirata kot vegana; to pomeni, naj ne bi zaužila ničesar, kar je povezano z mesom. Premier je razlagal, da si je s pomočjo veganske diete celo pozdravil astmo. Še več, večkrat je državljanom delil lekcije o tem, da je treba jesti manj mesa. Ustanovil je nekakšen svet za prehrano, v katerem so močno zastopani zagovorniki veganstva. Se pravi, da je njegov domnevni način prehranjevanja postal malodane del politične usmeritve.

No, sedaj se je izkazalo, da je to veganstvo nekaj zlaganega. Predsednik vlade in njegova partnerka v javnosti pridigata eno, v zasebnosti pa počneta čisto nekaj drugega. Temu ni mogoče reči drugače kot dvoličnost. Zato objava omenjenih fotografij priča o karakterju človeka, ki je na vrhu slovenske izvršne oblasti, ki ima torej ključno vlogo pri določanju javnih politik. In kot takšna je vsekakor v javnem interesu. To je podobno, kot če politika, ki razglaša pomen družinskih vrednot, ujamejo, kako vara svojo ženo. Tudi v tem primeru ni pomembno samo intimno razmerje, ampak (ne)verodostojnost izrečenih besed.

Če gre za običajne državljane, tovrstna dvoličnost ni tako pomembna, saj je vpliv njihovih ravnanj na okolico relativno omejen. Pri političnih odločevalcih pa je seveda drugače. Sploh to velja za ljudi, ki imajo za seboj bogato tradicijo manipulacij, zavajanja in širjenja neresnic.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine