Piše: G. B.
Včeraj je novica o stečaju nekega podjetja šla dokaj neopazno v javnost. Pa vendar gre za podjetje, ki mu je minister Luka Mesec še nedavno obljubljal gradove v oblakih. Gre za družbo MLM iz Maribora.
Omenjeno družbo bi verjetno že pred dvema letoma prodali, našli strateškega partnerja ali kako drugače rešili, saj je bila v težavah, vendar pa je vanjo posegla politika vladajočih, ki so se komaj dobro povzpeli na vodilne položaje. Minister za delo Luka Mesec je tako junija 2022 precej ostro posegel v prodajni postopek Mariborske livarne Maribor. Ob obisku podjetja je napovedal, da bo od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zahteval zamrznitev “neodgovorne” prodaje podjetja in da se bo čez nekaj časa vrnil v MLM in predstavil model delavskega odkupa. Prodajo so v DUTB res ustavili, uradno zaradi prenizkih ponudb. Leto kasneje so delavci še vedno čakali na ministrovo idejo odkupa. Zgodilo se ni nič. Družba je medtem zamudila priložnost za rešitev težav. S tem se v Mariboru odpira še eno gospodarsko pogorišče po TAM-u in Metalni. O tem se je včeraj izrekel tudi Slovenski državni holding, sicer stoodstotni lastnik družbe MLM.
Kakorkoli že, uprava Mariborske livarne Maribor (MLM), ki jo od junija vodi Samo Iršič, bo v petek vložila predlog za začetek stečaja tega nekoč pomembnega mariborskega industrijskega podjetja. Iz podjetja so po včerajšnji seji nadzornega sveta sporočili, da so nadzorniki upravi na zadnji seji 21. avgusta naročili, da to stori v roku meseca dni. Kot so ob tem pojasnili v MLM, so likvidnostne razmere postajala nevzdržne in neobvladljive, kljub predlaganim ukrepom, ki jih je pripravila uprava, pa svežih likvidnostnih sredstev ni bilo pričakovati – ne od Slovenskega državnega holdinga (SDH) kot lastnika, ne od države, ne od koga tretjega.
“Vsi prodajni postopki niso zagotovili strateškega partnerja, ki bi imel vire za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe,” so sporočili iz družbe in ob tem poudarili, da so bile plače vedno kategorija, za katero je poslovodstvo prednostno poskrbelo. Po tistem, ko je kupec, ki je v strukturi prihodkov predstavljal skoraj polovico, enostransko prekinil pogodbo, julijske plače niso bile izplačane na rok, družba pa je zamujala tudi s plačilom prispevkov. Napori poslovodstva, da bi družbo poslovno prestrukturirali na način, da bi se osredotočili na segment v poslovanju, ki zagotavlja vzdržno poslovanje, in ob tem znižali število zaposlenih na nujno potrebno, s čimer bi zagotovili stroškovno učinkovitost, brez podpore s premostitvenimi ukrepi niso bili mogoči, pojasnjujejo odgovorni. Dodajajo, da bi bila za izvedbo ukrepov poleg prestrukturiranja kreditov potrebna dodatna finančna sredstva, česar pa ne družba ne kdo drug niso bili sposobni zagotoviti.
Prestrukturiranje družbe je bilo sicer izvedeno že z dvema prisilnima poravnavama, ki pa sta med drugim po pojasnilih iz podjetja povzročili, da pogodbe s kupci niso zagotavljale zadostne marže. Pogajalski položaj družbe kot dobavitelja v avtomobilski industriji je bil že sam po sebi slab, v času rasti stroškov delovne sile, materiala in energentov pa je povišanje morala pokriti družba sama, so zapisali v MLM. Zaradi zaostrenih poslovnih in finančnih razmer sta bili junija in oktobra lani pripravljeni poročili o finančnem in poslovnem prestrukturiranju. Nadzorni svet družbe je ugotovil, da so bili vsi predlagani ukrepi potrebni in zadostni za odpravo insolventnosti družbe, s čimer se je družba lani dvakrat izognila začetku stečaja, tudi zato, ker je lastnik izvedel večino predlaganih ukrepov, razen dodatnega posojila. Po noveli zakona o finančnem prestrukturiranju novembra 2023 je družba redno pripravljala tovrstna poročila v razmerah grozeče insolventnosti, so še sporočili iz podjetja in spomnili, da so bili med predlaganimi ukrepi ponovno tudi tisti v domeni SDH kot lastnika.
V mariborskem podjetju so spomnili, da bo do stečaja nekoč velikega mariborskega podjetja prišlo ob stoti obletnici poslovanja. Pri tem omenjajo, da so bili zadnji meseci težki za poslovodstvo, ki je le s težavo planiralo likvidnost, za dobavitelje, ki so zgolj zaradi korektnega sodelovanja družbe v preteklosti zagotavljali odloge plačil, za kupce, ki so bili v dobaviteljski verigi odvisni od dobav družbe, ter za SDH, ki da je zaradi nezmožnosti dodatne pomoči z zvezanimi rokami opazoval usihanje družbe.
V MLM pa so izpostavili tudi težavno obdobje za zaposlene, ki so se predvsem zadnje leto dnevno spraševali o usodi družbe in svojih delovnih mest. Precej jih je prejemalo minimalno plačo in prihajalo na delovno mesto v neoptimalnih delovnih pogojih. Kljub temu pa so zagotavljali, da je bila MLM dolga leta prepoznaven dobavitelj tudi priznanim avtomobilskim proizvajalcem, so še navedli.
SDH je lastništvo MLM pridobil po pripojitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). T. i. slaba banka si je po prenosu bančnih terjatev do podjetja nanjo leta 2013 desetletje prizadevala za finančno prestrukturiranje in stabilizacijo prezadolženega podjetja, tudi s konverzijo terjatev v kapital, s katero je postala lastnik, ter z dokapitalizacijami in ostalimi oblikami financiranja. Enako si je po pripojitvi DUTB prizadeval SDH. Nekaj več kot 50 zaposlenih je bilo od začetka julija na čakanju, saj jim po odpovedi pogodbe s strani največjega kupca konec junija niso mogli zagotoviti dela. Po stečaju bo brez zaposlitve skupaj ostalo okoli 350 zaposlenih, a bi marsikateri od njih zaradi ugodnih razmer na trgu dela lahko hitro našel novo zaposlitev, za nekatere pa bi se delo lahko našlo tudi v morebitnih zdravih jedrih propadlega podjetja.
Kaj pojasnjuje SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak?
Stečaj MLM je težak in žalosten razplet za zaposlene, poslovne partnerje, lastnika in širšo skupnost, a poslovnih in finančnih težav kljub intenzivnim prizadevanjem za ohranitev družbe v zadnjem desetletju ni bilo mogoče premagati, so po današnji najavi stečaja mariborskega podjetja sporočili iz stoodstotnega lastnika SDH. Kot so ob tem zapisali v Slovenskem državnem holdingu (SDH), so uporabili vse razpoložljive ukrepe v skladu z evropskimi pravili, vendar dodatna finančna pomoč ni bila mogoča, saj bi pomenila nedovoljeno državno pomoč, niti ni bila ekonomsko upravičena. Tudi večkratni poskusi iskanja strateškega partnerja, ki bi omogočil nadaljevanje poslovanja, po njihovih pojasnilih niso bili uspešni, saj so pokazali, da bi bila edina možnost za nadaljevanje poslovanja prodaja družbe ob večmilijonski nepovratni državni pomoči, ki pa je po pravilih EU nedopustna. Stečajni postopek bo tako omogočil, da ugotovijo, ali znotraj družbe obstajajo zdrava poslovna jedra, ki bi lahko našla novega lastnika, s čimer bi ohranili z njimi povezana delovna mesta, dodajajo v SDH.
Kot pojasnjujejo v državnem holdingu, je bila MLM po desetletju intenzivnega finančnega in poslovnega prestrukturiranja ter številnih prizadevanjih za njeno ohranitev prisiljena razglasiti insolventnost. Soočala se je namreč z izjemno zahtevnimi poslovnimi razmerami, medtem ko sta SDH in pred njim Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot lastnika izčrpala vse razpoložljive ukrepe za nadaljnjo finančno podporo. Poslovanje podjetja je bilo že leta negativno in se je v zadnjih letih še dodatno poslabševalo, saj je samo v zadnjih treh letih ustvarilo več kot deset milijonov evrov izgube. Več poskusov iskanja strateškega partnerja je bilo neuspešnih zaradi omejenega interesa ali odstopa investitorjev po izvedbi skrbnega pregleda.
Terjatve do MLM so bile zaradi dolgoletnih poslovnih in finančnih težav in dolgov do NKBM, Probanke in Abanke odplačno prenesene na DUTB takoj po ustanovitvi t. i. slabe banke leta 2013. DUTB si je vsa leta delovanja načrtno prizadevala za sanacijo MLM s številnimi ukrepi, ki so mu bili na voljo – od dokapitalizacije s konverzijo terjatev DUTB v višini 28,6 milijona evrov v kapital, dokapitalizacije z denarnim vložkom v višini 2,2 milijona evrov, zagotovitve likvidnostnega in investicijskega financiranja v skupni višini 8,8 milijona evrov do zagotovitve denarnega depozita v višini 3,5 milijona evrov, danega kot zavarovanje za izdano bančno garancijo dobaviteljem MLM za zagotovitev daljših plačilnih rokov.
Po pripojitvi DUTB si je enako prizadeval SDH, ki je junija 2023 na skupščini MLM podprl predlog uprave in nadzornega sveta MLM za poenostavljeno znižanje osnovnega kapitala za pokrivanje izgub v letih 2020, 2021 in 2022 z namenom zagotavljanja kapitalske ustreznosti družbe, junija 2024 pa skupaj z dvema komercialnima bankama družbi odobril kratkoročni moratorij na odplačilo dolga.
Cerarjeva vlada je leta 2015 na podlagi tedaj veljavnega zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in ob soglasju Evropske komisije družbi dodelila državno pomoč za prestrukturiranje v višini 5,1 milijona evrov, v letih 2019 in 2020 pa sta sledili še dodatni državni pomoči v obliki odloga, medtem ko je gospodarsko ministrstvo družbi omogočilo reprogram plačila navedene regresne terjatve. MLM je v sklopu državnih paketov pomoči za odpravo posledic epidemije covida-19 in energetske krize med leti 2020 in 2022 na različne načine prejela še približno milijon evrov.
Delovanje v zahtevni panogi, v kateri veljajo strogi mednarodni standardi, je dodatno otežila še epidemija covida-19, ki je prizadela poslovanje leta 2020. Lani so tržne razmere postale še bolj zaostrene, ko je zvišanju cen materialov zaradi ruskega napada na Ukrajino sledil še dvig cen energentov, česar MLM ni uspelo v zadostni meri prenesti v prodajne cene. Hkrati zaostrovanja v evropski avtomobilski industriji povzročajo dodatne cenovne pritiske na dobavitelje, zlasti tiste, ki so na spodnjem delu verige vrednosti.
Kljub več prodajnim postopkom s ciljem pridobitve strateškega in finančno trdnega lastnika, ki bi omogočil dokončanje strateškega in poslovnega prestrukturiranja ter zagotovil finančno stabilno poslovanje družbe, se to ni zgodilo. SDH je kljub temu letos nadaljeval iskanje strateškega partnerja. Oba zainteresirana investitorja sta bila pripravljena družbo prevzeti za en evro, a pod pogojem večmilijonske nepovratne državne pomoči, ki pa je skladno s pravili EU prepovedana.
SDH je marca objavil javni razpis za preveritev interesa za nakup 100-odstotnega lastniškega deleža v MLM, na katerega sta se odzvali dve indijski podjetji, dobavitelja avtomobilskemu sektorju. Po izvedbi skrbnega pregleda nobeno od podjetij ni oddalo ponudbe za nakup, pri čemer sta kot razlog navedli zaostrene poslovne razmere v družbi, so še pojasnili v SDH.
Ob tem naj pojasnimo, da SDH vodi Žiga Debeljak od 1. septembra 2022, ko ga je na to mesto imenovala Golobova vlada.
Komu naj verjamemo?
Ali je pojasnilom SDH, ki sledi interesom sedanje vlade, res mogoče verjeti? SDH namreč kot stoodstotni lastnik postavlja nadzornike in upravo. Iz vseh koncev prihajajo informacije, da družbe tako ali tako ni bilo mogoče rešiti. Portal N1 pa je lani objavil, da je septembra 2021 tedanji lastnik DUTB ponovno začel prodajati delež in devetmilijonsko terjatev do podjetja. Kot možni kupci so se omenjali nemški finančni sklad Mutares, ki je pri nas že prevzel koprski Cimos, Kompas Shop, tudi državni Talum. Vendar je prodajo ustavila politika na pobudo sindikatov, češ da gre za špekulante, ki jih zanima samo zemljišče, tovarno pa bi podrli. Kako so se potencialni lastniki obnesli v primeru drugih družb, ki so jih kupili v Sloveniji, seveda nihče ni nič govoril. Do realizacije ideje o delavskem lastništvu pa seveda ni prišlo.
Kakorkoli že, še eno pogorišče, za katerega nosi odgovornost Luka Mesec. Vse v slogu gesla “Za menoj potop”!
