Piše: Gašper Blažič
Je to, kar spremljamo sedaj, le poletno zatišje pred vročo jesenjo? Po polomu Gibanja Svoboda na evropskih volitvah se za zdaj ni zgodilo (še) nič. Toda čisto mogoče je, da so botri iz ozadja samo preložili odločanje o svoji (ne)zaupnici Robertu Golobu na čas po parlamentarnih počitnicah.
Afere, kot je denimo zgradba na Litijski v Ljubljani, so namreč že dodobra naluknjale čoln »svobodnjakov«. Vendar se Robert Golob za zdaj drži na položaju. Viri vedo povedati, da je celo v odnosu do Milana Kučana izrazito trmast, glede na dogajanje v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je očitno pripravljen poslušati samo še Zorana Jankovića, a slednjemu se očitno ne mudi preveč z vplivanjem na vrh države. Morda pa se razlog za Golobovo trmoglavost skriva v njegovem političnem pedigreju, o čemer smo sicer že pisali, a vendarle naj ponovimo nekatera dejstva.
Deček, ki je preskočil četrti razred
O Robertu Golobu, rojenem leta 1967, velja izpostaviti pomemben podatek, in sicer, da je sin Valentina Goloba, ki je bil direktor Soških elektrarn med letoma 1976 in 2002. Torej še v času svinčenih sedemdesetih let, ko je komunistična oblast skrbno preverjala vse vodstvene kadre. Tako smo našli podatek, da je lokalni politično-gospodarski menedžer Valentin Golob v podjetje Soške elektrarne prišel iz podjetja Meblo in je na čelu podjetja ostal do upokojitve, preživel je tudi osamosvojitev Slovenije. Kot še piše na spletni strani Soških elektrarn, je poskrbel za zgraditev HE Solkan leta 1984, nato pa – tik pred upokojitvijo – za HE Doblar 2 in Plave 2. Za njegovega sina, tedaj mladega Roberta, pa je veljalo, da je »čudežni deček«. Če smemo sploh verjeti režimskim medijem, ki so leta 2022 objavljali nekakšne pisne portrete zdajšnjega premierja, je bil Robert v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje naj bi bil celo preskočil četrti razred. Po končani osnovni šoli se je najprej vpisal na novogoriško gimnazijo in nato študiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989, že pri 22 letih, diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih. Po doktoratu je nekaj časa gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti (ZDA) kot Fulbrightov štipendist. Gre za štipendijo, ki jo ZDA podeljuje prek svojih veleposlaništev po vsem svetu z vsakoletnim razpisom. Med znanimi Fulbrightovimi štipendisti tako najdemo med drugim Bojana Bugariča, Rada Bohinca, Aleksandro Kornhauser, v tujini pa sta med temi štipendisti najbolj znana diplomat Javier Solana in obsojena političarka Republike Srbske Biljana Plavšić.
Vzpon leta 1999 pod Teo Petrin
Po prihodu iz ZDA je Golob dokaj hitro prišel v politične vode. Zaradi pogajanj o vstopu Slovenije v EU ga je leta 1998 vlada na neki način »posvojila« za vodjo pogajalske skupine Slovenije z EU na področju energetike. Ko pa je odstopil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja (LDS), je slednjega nasledila Tea Petrin, profesorica na ekonomski fakulteti. Ob prevzemu ministrstva so vsi trije državni sekretarji ponudili odstop, vendar je Petrinova sprejela le odstop Irene Dobravc Tatalovič, ki je skrbela za pravne in finančne zadeve. Vlada je imenovala še četrtega državnega sekretarja in to je bil Robert Golob. Čeprav je energetiko že pokrival Alojz Kovše, je želela Petrinova okrepiti zlasti energetsko področje pri približevanju Slovenije EU. Golob je državni sekretar postal 20. maja 1999, Kovše pa je nato odstopil 5. junija 1999. Golob se je včlanil v LDS, znotraj nje pa naj bi bil takrat blizu Igorju Bavčarju, ki je bil tedaj minister za evropske zadeve. Kakorkoli že, Golob je hitro poprijel za delo in v postopku se je znašel nov energetski zakon, ki naj bi po direktivah Bruslja odpravljal monopole na področju trga z električno energijo, a očitno je Golob že takrat napeljeval vodo na svoj mlin in se je zaradi omenjenega zakona znašel v konfliktu s takratnim direktorjem Elesa Ivom Baničem. Golobov vpliv se je krepil, saj ga je vlada medtem imenovala v nadzorni svet Elektra Ljubljana. Celo Finance so pisale, da je postal najvplivnejši državno-gospodarski multifunkcionar.
Vrnitev v vlado
Nato je zaradi odhoda SLS iz koalicije (zaradi združevanja s SKD) prišlo do neuspešnega glasovanja o zaupnici vladi in imenovanju ministrov, zaradi zapletov z neuveljavitvijo dvokrožnega večinskega sistema je bila izvoljena Bajukova vlada, s tem pa je bil Golob za pol leta razrešen s funkcije državnega sekretarja, saj je gospodarsko ministrstvo takrat vodil Jože Zagožen. V tistem času se je vnela kadrovska bitka za Eles, kjer si je Golob na vse kriplje prizadeval, da bi nadzor nad osrednjim slovenskim elektropodjetjem imela LDS oz. tranzicijska levica. Konec leta 2000 se je po volitvah, na katerih je zmagala LDS, Golob vrnil in postal predsednik nadzornega sveta Elesa. Vlada LDS je s kadrovskim cunamijem odpihnila tudi tedanjega direktorja Elesa Vitoslava Türka, tja pa vrnila razrešenega Vekoslava Korošca. Izkazalo pa se je, da je na področju energetike, tudi kar zadeva kadrovanje, najvplivnejši tedaj 33-letni Golob. SDS in NSi sta se po razrešitvi Vitoslava Türka odzvali na dogajanje v energetiki in očitali Robertu Golobu (ki je vmes predaval na fakulteti), da je izkoriščal svoj položaj za pridobitev nekaterih materialnih koristi, zato sta predlagali njegovo razrešitev. No, vladi se je tudi pripetilo, da je Türka razrešila nepravilno. Vendar pa Goloba ni razrešila, ampak ga je vrnila na funkcijo državnega sekretarja za energetiko, tokrat pod ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je takrat vodil Janez Kopač (LDS). Seveda ne prav za dolgo, kajti v Ropovi vladi ga v ekipi ni bilo več.
Kako je nastal Gen-I
Potem ko Bavčarju ni uspelo naslediti Janeza Drnovška na vrhu LDS (zaradi izvolitve Drnovška za predsednika republike), je Bavčar odšel v gospodarstvo, v Istrabenz, Golob pa mu je kmalu sledil. Vendar je ves čas ostal v bližini vladajoče politike. Ustanovil je svoje podjetje Strela-G, ki se je ukvarjalo predvsem z obnovljivimi viri energije in naložbami vanje, vendar prav velikih prihodkov s tem ni imel. Konec leta 2002 je omenjeno podjetje kupil Istrabenz, ki ga je takrat vodil Bavčar. V podjetje so vložili slab milijon evrov in ga preimenovali v Istrabenz energetski sistemi. Bavčar je za direktorja postavil Roberta Goloba. V začetku leta 2004 pa je Bavčar našel še enega partnerja, velenjsko Gorenje. Istrabenz in Gorenje sta ustanovila skupno podjetje Istrabenz-Gorenje (Iges). Glavni cilj projekta je bilo trgovanje z električno energijo, direktor je bil spet Robert Golob. Ko je LDS na volitvah izgubila, je državna družba Gen energija, lastnica slovenske polovice krške nuklearke, oktobra 2006 kupila polovico Igesa, ki se je nato preimenoval v Gen-I. Šlo je torej za nekakšen državni energetski kolhoz, ki mu je Golob poveljeval vse do leta 2021.
Nož v hrbet Bavčarja
Toda vmes se je dogajalo še marsikaj drugega, saj je po odslovitvi Zorana Jankovića z vrha Mercatorja prišlo do preobrata. Tranzicijska levica se je postavila na Jankovićevo stran in mu omogočila politično kariero v Ljubljani, kar je dolgoročno pomenilo Bavčarjev potop, odslovitev iz Istrabenza in kasneje obsodbo na zaporno kazen. Podobno so na zaporno kazen obsodili tudi Boška Šrota, do tedaj prvega moža Pivovarne Laško, ki se je v času prve Janševe vlade kot glavni tajkun na sceni in tedanji dejanski šef časopisa Delo konfrontiral z vlado – vendar mu to ni pomagalo, saj je bil Jankovićev nasprotnik. Golob, ki je vmes na Goriškem delal tudi lokalno politično kariero s svojo listo, se je v kritičnem trenutku postavil na Jankovićevo stran in izdal Bavčarja, vendar pa je še naprej izkoriščal zveze, ki jih je pridobil z Bavčarjevo pomočjo, med drugim je na svojo stran pridobil celo Antona Krkoviča. Nož v Bavčarjevem hrbtu je prinesel nagrado: Golob je kasneje postal podpredsednik Pozitivne Slovenije, nato pa je vmes prestopil še v stranko Alenke Bratušek, ki je bila pravzaprav le kozmetični okrasek za Jankovića. Dandanes so vsi skupaj, od Pozitivne Slovenije prek Stranke Alenke Bratušek do Liste Marjana Šarca srečno združeni v Gibanju Svoboda. Velja spomniti, da se je Šarec v času, ko je bil kamniški župan, pentljal s Pozitivno Slovenijo in vodil celo njen občinski odbor v Kamniku.
Kako se je Golob radikaliziral
Seveda se postavlja vprašanje, ali so bili vsi ti Golobovi preobrati morda posledica tega, da so ga izsiljevali, češ da ga zaradi sumljivih poslov lahko potopijo, če ne bo »na pravi strani«. V začetku leta 2023 je Boris Tomašič, direktor Nova24TV, v intervjuju na TV Slovenija razkril, da je Golob kot šef Gen-I celo iskal pomoč na Nova24TV, ko se je znašel v nemilosti. Nato pa je sledil nov preobrat: nadzorniki Gen-I so mu dali vedeti, da novega mandata za vodenje ne bo dobil, in nenadoma je kot »žrtev političnih čistk« dobil avreolo novega političnega »čudežnega dečka«. Njegov nadaljnji vzpon je znan, zato na tem mestu ne bomo ponavljali znanih dejstev. Poleg tega se je – očitno spet zaradi izsiljevanja in političnih koristi – odločil, da edinemu mediju, ki mu je še malo prej ponudil prostor za obrambo, to je Nova24TV, porine nož v hrbet. Enako Demokraciji, v kateri je Gen-I še malo prej oglaševal. Tudi Golobova do tedaj pragmatična in razvojno usmerjena retorika se je nenadoma radikalizirala. Stranka, ki jo je Golob prevzel, se je prej imenovala Zelena dejanja, njen realni ustanovitelj je bil Jure Leben, ki se je pred nedavnim spet vrnil v vlado, kandidiral je celo (seveda neuspešno) za evropskega poslanca. V Demokraciji smo informacije o nezakonitih poslih Goloba in Gen-I na Balkanu že večkrat pisali, izdali smo celo posebno številko Demokracije Magazina na to temo. A kot kaže, to še zdaleč ni vse in prav boj za preprečitev ustanovitve preiskovalne komisije v DZ za področje Golobovih poslov (pod vodstvom opozicije) veliko pove o tem, kako botri varujejo svoj »sveti gral«. Očitno jim le ne gre toliko za obrambo Goloba, ampak predvsem za preprečitev javne objave občutljivih podatkov, ki bi razkrili resnično podobo nasledstva »vzporednega mehanizma«. Spomnimo: že mnoge druge tranzicijske malverzacije, kot je na primer pranje iranskega denarja, nikoli niso bile javno pojasnjene, saj so pri pometanju pod preprogo sodelovali tudi številni politično okuženi policijski funkcionarji v NPU.
Je premier tarča izsiljevanja?
Tako smo prišli do sklepnega vprašanja, ki še nima odgovora. Vprašanje ni, ali se bo Golob obdržal na vrhu vlade ali ne, ampak koliko časa bo sploh še zdržal. Obstaja sicer realna možnost, da ga bodo botri obdržali vse do naslednjih rednih volitev, vendar je malo verjetno, da bo prav on popeljal stranko na nove volitve. Nekaj časa je celo kazalo, da bi lahko Golob sam odšel v Evropsko komisijo, vendar je bil scenarij drugačen. Spomladi je na festivalu Svobode v Zbiljah razkril, da si za Bruselj želi Tomaža Vesela, ki je povezan tako s krogom okoli Aleksandra Čeferina kot tudi z Odlazkovim imperijem in razvpito Vesno Vuković. To samo še dodatno dokazuje, da je Golob v resnici marioneta v rokah botrov. Na eni strani si verjetno želi predčasno izstopiti iz te godlje, vendar bo moral pod grožnjo razkritja svojih dejanj iz preteklosti to igro odigrati do konca oziroma do takrat, dokler bo botrom to ustrezalo. Vendar je tudi vse več ugibanj, da je Golob dejansko že psihološko zlomljen in se obnaša kot ranjena zver, kar pomeni, da bo verjetno šel do konca in tvegal morda tudi najbolj grozeče scenarije, kot je takšen scenarij tvegal romunski despot Nicolae Ceauşescu leta 1989 − in ga tudi dočakal. Bo res pripravljen toliko tvegati?
