Piše: Moja Dolenjska
Slovenski upokojenci so v času vlade Roberta Goloba ena izmed najbolj zapostavljenih skupin slovenskih državljanov. Zdaj pripravljajo spremembe pokojninske zakonodaje, t. i. pokojninsko reformo, ki pa so jo v ključnih časih pred evropskimi volitvami opremili z oznako tajnosti in jo skrili.
V vladi so pripravili daljši zajem let za ugotavljanje pokojninske osnove, kar pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, zato bodo te nižje kot po trenutni zakonodaji.
Hkrati v vladi zavajajo, da bodo daljše obdobje za zajem pokojninske osnove (40 let minus 5 najslabših) nadoknadili z dvigom odmernega odstotka, vendar sta dve odstotni točki, kot predlagajo, bistveno premalo, da bi to lahko kompenzirali.
Namesto 65,5 %, kot predlagajo zdaj, bi moral biti odmerni odstotek 68 % (da bi kompenzirali v osnovo zajetih več let), vendar v vladi temu nasprotujejo.
Spremembe pred evropskimi volitvami opremili z oznako tajnosti in skrili
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je že aprila sprejela izhodišča pokojninske reforme. Označila jih je z oznako tajnosti, to so z gradiva umaknili šele 19. junija, deset dni po volitvah. Predlog pokojninske reforme naj bi bil vložen v zakonodajni postopek v začetku leta 2025.
Spremembe naj bi bile sprejete do naslednjega poletja, tj. v roku enega leta.
Pogajanja s socialnimi partnerji (delodajalci in sindikati) naj bi potekala od septembra letos do konca februarja 2025. Takšna je časovnica, ki so jo sicer najmanj enkrat že spremenili.
Višji starostni pogoj (67 let), osnova iz 24 let na 40 let (z izločitvijo 5 najslabših)
Starostni pogoj se bo od leta 2028 postopoma zvišal za dve leti; od leta 2028 do leta 2035 se bo postopoma zvišal z zdajšnjih 65 na 67 let.
Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, se bo od leta 2028 sčasoma podaljševalo z zdajšnjih katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili 5 najslabših let, ki so lahko katera koli, ne pa nujno zaporedna. V pokojninsko osnovo bi se tako upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki. O tem ne govorijo veliko, poznavalci pa so do tega kritični, saj je znano, da so prihodki v začetku zaposlitve posameznika precej nižji kot v poznejših letih. V vladi navajajo, da naj bi vse to kompenzirali z dvigom odmernega odstotka. Ta zdaj za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 %, od leta 2028 se bo postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 %. Gre zgolj za 2 odstotni točki. Sprva so govorili, da bo povečanje odmerne osnove na 68 odstotkov, vendar naj bi temu odločno nasprotovalo ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) in obveljala naj bi njegova.
Pomembno: Po dostopnih podatkih ima ministrstvo za delo izdelane izračune, ki dokazujejo, da sta 2 odstotni točki višjega odmernega odstotka premalo, da bi to kompenziralo podaljšanje zajema let za izračun pokojninske osnove.
Delali bomo dlje, slabše bo tudi vsakokratno letno usklajevanje rasti pokojnin
V gradivu je naveden predlog za postopen dvig zakonsko določene starostne pokojnine s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let, od leta 2028 naprej, za tri mesece na leto do leta 2035.
Za tiste, ki niso delali 40 let, bi se zakonsko določena starostna meja od leta 2028 do leta 2035 podaljševala z zdajšnjih 65 na 67 let. Tisti, ki so začeli delati prej in bodo imeli zato tudi 40 let delovne dobe prej, pa se bodo lahko upokojili mlajši, a ne mlajši kot 62 let, medtem ko zdaj ta meja znaša 60 let. Obdobje 40 let zavarovalne dobe naj bi sicer ostalo nespremenjeno.
Usklajevanje pokojnin: Slabše bo!
Spremembe so predvidene tudi pri vsakokratnem usklajevanju rasti pokojnine. Zdaj je tako, da se pokojnine usklajujejo po enačbi: 60 % z rastjo povprečne plače v preteklem letu in 40 % s povprečno letno inflacijo. Gre za razmerje 60 : 40. Po novem pa bi se delež rasti plač v formuli usklajevanja vsaki dve leti zmanjšal za 10 odstotnih točk, dokler ne bi dosegel razmerja 20 : 80. Postopnost bi trajala do leta 2033 in bi ostala v veljavi do leta 2035. To pomeni, da bi se pokojnine letno usklajevale precej drugače kot zdaj, izračunov, kaj bo to pomenilo, pa javnosti doslej niso predstavili. Glede na izkušnje že vedo, zakaj.
Višji prispevki
Vlada predlaga tudi izenačitev višine prispevnih stopenj tako za delodajalce kot delojemalce. Prispevna stopnja delodajalca bi se postopno zviševala, prispevna stopnja zavarovanja pa znižala. Postopnost bi izvajali od leta 2026 do leta 2034. Gre za to, da delodajalci zdaj plačujejo 8,85 % prispevek (v t. i. drugem bruto plače), medtem ko prispevek zaposlenih znaša 15,5 %. Glede na vladni predlog pa bi delodajalčev prispevek nekoliko zvišali in delavčevega nekoliko znižali, tako da bi oba znašala 12,17 odstotka.
Na mizi je tudi predlog, da bi prispevek vsake strani (delodajalca in zaposlenega) znašal 13 %, kar pomeni povečanje.
Drugi pokojninski steber
Vlada predlaga spremembe tudi v drugem pokojninskem stebru, ki naj bi bile obvezne. Kolikor bi zaposleni dodatno vplačeval vanj za svojo pokojnino, toliko bi dodatno prispeval še delodajalec. Predvidena je tudi obvezna vključitev v drugi steber in zvišanje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike. Vlada naj bi predlagala še dvig vdovskih pokojnin. Kakšne naj bi bile pri tem spremembe, ni znano. Če bi bile te bistvene, bi že “kričali”. Napovedana je tudi preučitev uvedbe novih virov financiranja pokojninske blagajne. Kakšnih, se zaenkrat ne ve.
Nihče ne omenja očiščenja pokojninske blagajne
Čeprav o spremembah pokojninske zakonodaje v javnosti ni veliko slišati, pa je med poznavalci zaznati več dvomov o vladnih izhodiščih te domnevne reforme. Opozarjajo, da vladajoča koalicija ne izpostavlja potrebe po očiščenju pokojninske blagajne. Gre za tiste, ki prejemajo pokojnine ne da bi bili v pokojninsko blagajno vplačani ustrezni prispevki.
Privilegirane pokojnine bodo, kot kaže, tako še naprej del izplačil pokojninske blagajne.
Spomnimo. Upokojenci so bili v letu 2023 prikrajšani za najmanj 60 odstotkov pokojnine, v povprečju 27 evrov na mesec oziroma 325 evrov na leto. Vlada je namreč ob začetku leta 2023 uskladila pokojnine, kar je po zakonu obvezno, vendar pa so se ob takratni 10,3-odstotni inflaciji in 19-odstotni podražitvi hrane pokojnine zvišale zgolj za 5,2 odstotka, morale pa bi se za 9,7 odstotka.
