Piše: Edvard Kadič
Prav nič nisem vesel njene potrditve novega mandata na vrhu Evropske komisije (EK). Današnja Evropa z njeno politiko hitro tone. Odločitve EK, ki jo (spet) vodi, se zdijo kot načrtni koraki stran od razuma in napredka, ki sta gradila našo civilizacijo skozi stoletja. Evropa, ki je bila nekoč sinonim za znanstvene in kulturne dosežke, se danes utaplja v birokratskih omejitvah, ki dušijo inovacije in svobodno podjetništvo. Prepovedi in omejitve se vrstijo druga za drugo, kot da je njihov cilj uničiti vse, kar je delalo Evropo veliko. Od absurdnih regulacij o slamicah in zamaških, ki so postale simbol groteskne birokracije, do politik, ki uničujejo energetsko neodvisnost z ukinjanjem jedrskih elektrarn, namesto da bi iskali uravnotežene in realistične rešitve za energetsko krizo.
Evropa je vedno bila prostor svobode in napredka, svetilnik, ki je privabljal največje ume z vseh koncev sveta. Danes pa ta svetilnik ugaša pod težo politike, ki raje sprejema tiste, ki ne cenijo evropskih vrednot in dosežkov. Migrantska politika, ki ni zmožna ločiti med tistimi, ki želijo prispevati k naši družbi, in tistimi, ki jo želijo izkoristiti, je postala Ahilova peta Evrope. Namesto da bi nova prihodnost temeljila na najboljših tradicijah naše preteklosti, se zdi, da se spreminjamo v svet, ki se odpoveduje svojim koreninam ter sprejema kaos in nazadovanje.
Evropa potrebuje vodstvo, ki bo znalo prepoznati in ohraniti tisto, kar nas dela edinstvene, in hkrati pogumno stopiti naprej v prihodnost. Namesto tega pa smo imeli vodstvo, ki je sprejemalo odločitve, ki nas očitno vodijo v propad.
Ko gledam, kako Evropa tone, se ne morem znebiti občutka, da izgubljamo tisto, kar nas je delalo velike. In v tem vidim neposredno odgovornost Ursule von der Leyen. Če ne bomo ukrepali, bomo nadaljevali po poti, ki nas vodi v propad, namesto da bi se vrnili na pot, ki nas je vodila k napredku in blaginji. Potrebujemo novo vizijo, novo vodstvo, ki bo Evropo spet postavilo na pravo pot.
A namesto joka in stoka o tem, kakšna krivica se nam godi z Ursulo von der Leyen in, pozor, z ljudmi, ki jih bo šele predlagala na komisarska mesta, je treba odločno stopiti iz sence, zahtevati, kar nam pripada, in politično delovati iz prve vrste, v družbi najboljših. Namesto pasivnega pritoževanja moramo pokazati proaktivnost, trdno odločnost in jasen cilj. Pomembno je, da se zavedamo, da naši interesi niso nekaj, kar nam bo nekdo kar podaril, temveč nekaj, kar smo si priborili in se moramo še naprej boriti z vso močjo. Tako kot to počno tudi drugi. Le da imamo tokrat pomembno prednost. Na mestu podpredsednice največje (!) politične stranke v Evropskem parlamentu (Evropska ljudska stranka, EPP) imamo slovensko poslanko SDS Romano Tomc. Vse, ki tako radi udrihajo čez EPP in zahtevajo izstop SDS iz omenjene stranke, javno, kar tukaj, sprašujem: je lažje svoje interese uveljavljati iz prve vrste najmočnejše stranke v parlamentu ali iz zadnje vrste, kjer se običajno zbirajo cepetavčki in kalimeri? Trdim, da je to laže storiti iz prve vrste kot iz zadnje.
Prihodnost Slovenije in Evropske unije sta v veliki meri tudi v naših rokah. Zato je ključnega pomena, da smo pripravljeni sodelovati in se povezovati z drugimi ter iskati skupne rešitve za skupne izzive. Politika je igra interesov, kjer zmagujejo hladne in preračunljive glave. Tisti, ki se znajo premišljeno in strateško odločati, bodo imeli največji vpliv. Ne smemo se bati konkurence, temveč jo moramo razumeti kot priložnost za učenje in izboljšanje. Naš cilj je, da postanemo še boljši, še učinkovitejši in še bolj preudarni v svojih odločitvah. Samo tako bomo lahko zagotovili, da bo Slovenija imela močno in vplivno vlogo v Evropski uniji, kar bo prineslo koristi za vse naše državljane.
Ursula von der Leyen danes, ko je vsaj del kart novega parlamenta že premešan, mogoče niti ni tako slaba izbira za Slovenijo, kot se je zdelo na prvi pogled. Brez Evropske ljudske stranke je sploh ne bi bilo znova na tem položaju, a zato obstaja seveda tudi cena. Povedano drugače, če se politiki te stranke ne bo do določene mere podredila, je njena prihodnost negotova. V tej stranki pa, kot je znano, imamo na ključnih položajih tudi mi svoje ljudi.
