Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Svoboda je iznašla že šesti način, kako z zlorabo večine, ki jo ima, onemogočiti opoziciji, da preverila nenavadne posle Roberta Goloba, zakaj je državni denar pod mizo nakazoval podjetju takrat še novinarke Siol.net Vesne Vuković, zakaj je denar GEN-I usmerjal na Balkan in kako je kot direktor državnega trgovca z električno energijo hkrati kšeftal s zasebnim podjetjem Star Solar.
Tokrat so v opoziciji poskušala doseči, da bi preiskovalna komisija kaj naredila že pred parlamentarnimi počitnicami, iz Svobode pa so to onemogočili tako, da je njihov poslanec Tomaž Lah drugo sejo preiskovalke sklical za september in pri tem ignoriral, da ga je tretjina članov preiskovalne komisija že prej določila za pričo v preiskavi in zaradi tega komisije ne bi smel voditi ali sodelovati pri delu. In torej tudi zavlačevati ne.
Laha je Svoboda za predsednika komisije tudi nastavila, da bi zavlačevali in onemogočili preiskavo, ki jo je zahteval državni svet. Če bi Lah resno preiskoval Goloba, bi ga vrgli iz stranke, kot so že Mojco Pašek Šetinc po tem, ko je v komisiji za preiskovanje nazorsko desnih medijev (sama je povedala, da je predvsem za črnjenje SDS) dopustila, da je Rok Snežič pričal o tem, kako je premierovo partnerko Tino Gaber seznanil z njenim bivšim partnerjem Klemnom Nicolettijem, ki je javnosti znan iz zgodbe podjetja s hitrimi testi Majbert Pharm, da je zanj promovirala propadlo kriptovaluto.
Da je preiskovanje Svobode nevarno, pa je okusil tudi Miha Lamut (Svoboda), ki so ga odstavili, ker se ni izkazal pri obrambi Goloba v preiskovalni komisiji, ki preverja Golobove večkratne čistke v policiji.
Iz SDS so za predsednika preiskave poslov Goloba in Svobode predlagali Žana Mahniča, ki so ga pa vladajoči odločno zavrnili. Mahnič, ker je sposoben in ima izkušnje, je bil zanje nesprejemljiv. Lahov sklic seje za september je že šesti manever za onemogočanje te preiskave v tem mandatu. Preiskavo je najprej po volitvah koalicija preprečevala s pomočjo NSi, ki za preiskovanje SDS ni bila pripravljena prispevati podpisov. Razlog je verjetno bil tih dogovor, da NSI v zameni dobi vodenje komisije za nadzor proračuna in komisije za nadzor obveščevalnih služb in obdrži vodenje nekaj pomembnih državnih podjetij, denimo DARS. Obe nadzorni komisiji bi po rezultatu volitev in predlogu strokovnih služb DZ morala voditi veliko večja SDS. Zaradi goljufanja SDS v obeh nadzornih komisija protestno ne sodeluje in resnega nadzora ravnanja vladajočih v tem mandatu ni. To je bil cilj Svobode.
A onemogočanje preiskave z NSi je padlo v vodo, ko se je Svoboda NSi odstavila direktorja DARS Valentina Hajdinjaka in je preiskavo poslov Goloba potem zahteval državni svet, kjer so bili svetniki, ki so blizu NSi, nenadoma za. Tudi tam je Svoboda to poskušala preprečiti z ostrimi pritiski, med drugim s posebnim dopisom vodstva GEN-I preko odvetniške pisarne Mirka Bandlja. A je večina svetnikov po polomljenem govorniškem pultu in še nekaj zapletih izglasovala zahtevo za preiskavo, s čemer je propadel drugi manever Svobode.
Tretji poskus ustaviti preiskavo je bila odločitev Urška Klakočar Zupančič, ki je preprečila odreditev preiskave v roku, ki ga določa zakon z razlago, da vsebuje resne napake. Državni svet je vztrajal, da ne bo nič popravljal in preiskavo je parlament na koncu odredil na izredni seji, ki jo je izsilila SDS. Zavlačevanje je pa Klakočar Zupančičevi uspelo.
V času, ko ni bila pripravljena sklicati odločanja parlamenta o odreditvi preiskave, je Klakočar Zupančičeva predlagala tudi naglo spremembo zakona o parlamentarnih preiskavah, da bi bilo mogoče s pritožbo na ustavno sodišče za nekaj časa preložiti, če ne celo preprečiti začetek preiskave Goloba in Svobode. Sprememba še ni uzakonjena, ker je opozicija ta manever ustavila z referendumskimi in podobnimi procedurami, pomisleke pa so imeli tudi pravniki ali to lahko velja že za ta primer.
Peti manever je bil, da je Svoboda določila, da bo z Lahom kot predsednikom onemogočala preiskovanje Goloba, torej same sebe.
Šesti pa, ko Lah zdaj tudi dejansko preprečuje začetek preiskovanja in to prestavlja, čeprav je že določen za pričo.
Na najnovejši način onemogočanja preiskovanja so se iz SDS odzvali tako:
“Poslanca SDS Rado Gladek in Žan Mahnič sta na novinarski konferenci spregovorila o delu Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke GIBANJE SVOBODA in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje GIBANJA SVOBODA za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in naznanitvi suma storitve kaznivega dejanja poslanca Tomaža Laha.
V uvodnem delu je poslanec Gladek predstavil potek dogodkov. Dne 12. junija 2024 je potekala prva nujna seja preiskovalne komisije z dvema točkama dnevnega reda o konstituiranju komisije in dogovor o delu. Po končani prvi točki, je člani komisije iz vrst Slovenske demokratske stranke vložili predlog dokaznega sklepa in predlog sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. V dokaznem sklepu, ki ga je predlagala več kot tretjina poslancev, so navedli sezname prič, ki bi jih želeli zaslišati. Med njimi je bil tudi predsednik komisije poslanec Tomaž Lah, ki tako ne more biti več član in niti ne predsednik komisije. Tomaž Lah ta predlog zavrne, zato člani komisije iz vrst SDS na nadaljevanju seje ne sodelujejo. Rado Gladek kot podpredsednik komisije še isti dan z dopisom seznani predsednico mandatno-volilne komisije gospo Janjo Sluga, da Tomaž Lah ni več predsednik komisije. Predsednico je pozval, naj izpelje vse formalne postopke za imenovanje novih članov preiskovalne komisije in tako omogoči njeno nemoteno delovanje.
Glede na to, da so tako Tomaž Lah kot predsednica MVK ignorirali vse zahteve za vzpostavitev normalnega delovanja komisije, je Gladek kot podpredsednik te komisije 9. julija strokovnim službam komisije osebno predal dokument sklica 2. nujne seje preiskovalne komisije. 10. julija Tomaž Lah pošlje dopis, da je sklic podpredsednika brezpredmeten. In 11. julija Lah skliče prvo redno sejo preiskovalne komisije za 18. september letošnjega leta. Glede na na navedeno gre za kršenje zakona o parlamentarni preiskavi, poslovnika o parlamentarni preiskavi in poslovnika državnega zbora z namenom zavlačevanja in onemogočanja dela preiskovalne komisije. “Očitno gre za atentat na demokracijo”, je bil kritičen Gladek. Zato so v petek, 12. julija na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in Policijo poslanci SDS, ki so člani preiskovalne komisije, vložili obvestilo o sumu storitve kaznivega dejanja Tomaža Laha, in sicer zlorabe uradnega položaja oziroma kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.
Poslanec Mahnič je v nadaljevanju opozoril, da pri vodenju države in parlamenta s strani Gibanja Svoboda nobeni zakoni in in noben poslovnik ne veljajo več. “Glavni akter teh kršitev je zdaj nekdanji predsednik predmetne preiskovalne komsiije, Tomaž Lah, ki še vedno nezakonito zaseda položaj predsednika, kar je nelegalno in v nasprotju z zakonom.”
Mahnič je poudaril, da se v Slovenski demokratski stranki držijo zakona in poslovnika, zato so poslanci vložili tretjinsko zahtevo. “Poslovnik je tu jasen. Vložena tretjinska zahteva je enakovredna rezultatu glasovanja, je opozoril Mahnič. “Zakon o parlamentarni preiskavi pravi, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje.” Tomaž Lah zato ne more biti več predsednik, ker je priča. “Okrožno državno tožilstvo in Policija bosta hitro ugotovila, da je poslanec Lah kršil vso zakonodajo, poslovnik Državnega zbora RS in Poslovnik o parlamentarni preiskavi. In še: “Cilj je samo eden. Ščitenje rabot in mafijskih poslov Roberta Goloba in vseh, ki so pri tem sodelovali. To se lahko naredi samo tako, da se onemogoči delo parlamentarne preiskovalne komisije. Mi želimo to preiskati, oni želijo to zavirati, a na koncu bo sodišče prepoznalo, za kaj pri zadevi gre,” je zaključil Mahnič.”
