Piše: Ž. N. (Nova24TV.si)
“Na današnji seji komisije za peticije, kjer obravnavamo pobudo sveta staršev OŠ Velika Dolina v zvezi z medvrstniškim nasiljem in potrebo po ustreznih rešitvah, so se opravičili vsi vabljeni predstavniki vlade, koalicija (Svoboda, SD, Levica) pa to aktualno sejo celo obstruira,” je kritična poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki pravi, da je iz tega razvidno, kako resno vse skupaj jemlje Golobova vlada. “Fučka se ji za vas!”
Na pobudo sveta staršev OŠ Velika Dolina so na tokratni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavali napad na enega od učencev šole, ob tem pa tudi medvrstniško nasilje in romska vprašanja. Koalicijski člani odbora so sejo obstruirali. Ker so slednji v obrazložitvi obstrukcije med drugim zapisali: “… to tematiko je treba obravnavati preudarno in premišljeno,” se je ob to obregnila poslanka SDS Alenka Helbl, ki je v znak kritike izpostavila: “No, do tega v koaliciji očitno še niso prišli, ker če bi tako res mislili, bi na komisiji aktivno sodelovali, sicer je vse en blef”.
Mitja Bizjak, predsednik sveta staršev OŠ Velika Dolina, je po navedbah STA povedal, da se “na šoli z nasiljem soočajo že od leta 2020, potem ko je šola leta 2019 sprejela prve romske učence”. Kot je izpostavil, so se na začetku soočali bolj z disciplinskimi težavami, v zadnjem času pa se je pričelo pojavljati fizično nasilje, med drugim takšno, “ki ga je bilo mogoče zaznati pred slabim mesecem, ko je eden od romskih učencev napadel devetošolca in ga močno poškodoval”.
Po njegovih besedah so iskali rešitve v sodelovanju s šolo, policijo in centrom za socialno delo. A so po zadnjem incidentu “prišli do neke stene”, ko preprosto ne vedo, kaj storiti. Izrazil je upanje, da ji bo nekdo slišal. Prav tako je poudaril, da niso nestrpni, a da se trudijo, da bi otroke vzgajali na način, da sobivajo z romskimi učenci. “Vendar je pri nekaterih odklon vedenja tako velik, da se z njimi ne morejo družiti”. Ravnateljica Anja Zevnik je povedala, da se je šola trudila, da bi našla rešitev, da bi se romski učenci počutili vključene in sprejete, a da v nekaterih primerih ti poskusi niso bili uspešni iz najrazličnejših razlogov. Ob tem je izpostavila nasilnega učenca, ki je nedavno napadel devetošolca, in povedala, da s težavo navežejo stik z njegovimi starši in pridejo do kakšnega dogovora.
“Žalosten je pogled, da ni niti enega poslanca iz vladajočih strank ali kogarkoli iz vlade in ministrstva, saj je problematika nasilja veliko boj pomembna kot obisk kakšne nogometne tekme,” je izpostavil podžupan Občine Krško Janez Olovec. Brežiški župan Ivan Molan in kočevski podžupan Gregor Košir sta podala oceno, da pristojne državne inštitucije trenutno sploh ne dajejo vtisa, da so sploh problem sposobne reševati. Tudi Molan je izrazil kritiko do tega, da se predstavniki ključnih ministrstev niso udeležili seje komisije. “Stvar želijo pomesti pod preprogo in se pretvarjati, kot da težav ni, a to težav ne bo rešilo”.
Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov, je poudaril, da je intervencija v romski skupnosti nujna s pomočjo države, občin, institucij in nevladnih organizacij. “Nosilci nerazvitosti, tj. romska skupnost, pa morajo izboljšati svoj življenjski stil, kulturo bivanja in seveda družbene norme, ki jih morajo kot vezni člen družbe spoštovati in po njih živeti,” je pojasnil.
Odnos oblasti je permisiven
Po besedah poslanca Jožeta Tanka smo v situaciji, ko ne gre za nasilje večine nad manjšino. “Se pravi – večinskega prebivalstva nad manjšinskim, to, kar je glavni problem šovinizmov. Vsi, ki so zdaj govorili, župani iz tega okolja, doživljajo nasilje manjšine nad večino. In v tem je problem,” je bil jasen.
Odnos oblasti, ki ima operativne možnosti, torej policija, sodstvo itd., je po navedbah Tanka permisiven do te problematike dela romske skupnosti. “Navsezadnje govorimo o manjšini, ki si privošči izredno veliko, tudi izziva. To ni slučajno, je del izzivalnega pristopa. Zato bi morala tudi skupnost romskih svetnikov zavzeti ostro stališče in vplivati na romske skupnosti po južni Sloveniji.”
“Zakaj danes govorimo o t. i. medvrstniškemu nasilju, povezanem tudi z romsko problematiko? Zato, ker se je to zgodilo. In najbolj nenavadno je, da je minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, ki bi moral prvi pomagati tako šoli kot staršem, najprej govoril o tem, zakaj se izpostavlja, da je nek Rom napadel otroka,” je bila kritična poslanka Anja Bah Žibert in dodala, da niso prišli do nobene rešitve, okrcali pa so tiste, ki so si upali povedati, da je nekdo pripadnik romske skupnosti. “In tu je največji problem,” je prepričana.
V razpravi je poslanka izpostavila, da nimamo podatkov, koliko Romov živi v Sloveniji, ker se ti podatki ne smejo zbirati. “Nimamo podatka o številu romskih naselij. Nimamo podatkov, koliko romskih otrok je vključenih v predšolsko, šolsko vzgojo itd. Teh podatkov ni. Ker se ne smejo zbirati. Če želiš izvedeti, koliko Romov je nezaposlenih, teh podatkov ni. Ker se ne smejo evidentirati. In kje smo?”
Kriva je naša zakonodaja in politika socialnih transferjev
Podala je vprašanje, zakaj Romi ne vidijo potrebe po izobraževanju in zaposlovanju? “Ste se kdaj vprašali? Preprost odgovor. Ker jim ni treba. In se to ne izplača. Da ne bo pomote, ne govorim o vseh,” je izpostavila in dodala, da za to niso krivi Romi. Kriva je namreč naša zakonodaja in politika socialnih transferjev, ki temelji na pravicah, namesto na odgovornostih in dolžnostih. “In če bi to spremenili, bi marsikaj spremenili,” je prepričana.
“V preteklosti smo vzpostavili skupaj s koalicijskimi poslanci, ki so bili iz vrst leve politične opcije, pododbor za spremljanje romske problematike. Sklicevali smo seje, svetnike, župane,” je spomnila poslanka in dodala, da je Svoboda v tem mandatu to preprečila in rekla, da to nima nobenega pomena. “A veste, kaj se dogaja? Da prebivalci ne upajo v trgovino. Zdaj pa povejte, koliko Romov ne upa v trgovino. Prebivalci ne upajo pustiti na parkirišču vozila. Koliko Romov ne upa pustiti vozila pred parkiriščem?” je izpostavila in dodala, da to tako enostavno ne gre. Prav tako je v razpravi spomnila, da se je koalicija, ko je zavrnila zakone 11 županov iz JV Slovenije s podpisi prebivalcev, zavezala, da bo do konca leta pripravila ustrezno zakonodajo za reševanje tega problema. “Ne samo, da teh predlogov ni, le nekaj obljubljajo.”
“Glejte, to so ugotovili sami občani, ki bivajo ob romski skupnosti: tu so vlomi, nasilje na ulici, v družinah, razne tatvine, tatvine živali v hlevih in pašnikih, ustrahovanje, grožnje najhujših oblik s smrtjo, požigom, pretep otrok, celo požig vrtca, kršitev javnega reda in miru, cestnoprometnih predpisov,” je na seji izpostavil poslanec SDS Anton Šturbej in dodal, da se občani v lastnih domovih ne počutijo varne, “policisti jim dolgoročno ne morejo več zagotavljati varnosti, incidenti se ne prijavljajo zaradi strahu, da bi jih dodatno ustrahovali, grožnje večjih razsežnosti, ni varnega okolja ne za otroke ne odrasle, ne da se zagotavljati izvajanje učnega procesa v šolah, dvojna merila za izostanke šoloobveznih otrok … Vprašanje, če so te kulturne razlike dodana vrednost.”
Sklepi, ki so bili predlagani, so pozivali, da se v “60 dneh znova preuči zakonodajo, ki ureja nasilje mladostnikov, da se znova razmisli o sprejemu lani zavrnjenih zakonov 11 občin, ki urejajo tudi romska vprašanja in da DZ na plenarni seji redno poroča o reševanju romskih vprašanj”. Komisija bi pristojne organe pozvala, da vse storilce kaznivih dejanj obravnava dosledno in enako. Zaradi obstrukcije koalicijskih članov odbora in posledične nesklepčnosti o sklepih ni bilo mogoče glasovati, glasovanje se bo iz tega razloga izvedlo na korespondenčni seji.
