Piše: C. R.
Umrla je francoska filmska zvezdnica Anouk Aimee. Stara je bila 92 let. V svoji filmski karieri je nastopila v več kot 80 filmih. V 60. letih minulega stoletja je veljala za ikono francoske elegance.
Anouk Aimee je generacijo gledalcev očarala z vlogo mlade vdove v francoski filmski uspešnici, romantični drami Moški in ženska v režiji Claudea Leloucha iz leta 1966. Vloga v filmu ji je prinesla nominacijo za oskarja, zlati globus za najboljšo igralko in ji na široko odprla vrata v svet Hollywooda. Leta 1969 je skupaj z Omarjem Sharifom zaigrala v filmu The Appointment in istega leta še v filmu Justine režiserja Georgea Cukorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi svoje elegantne prefinjenosti je Aimee že pred tem nase opozorila v evropskih filmskih mojstrovin, kot sta Sladko življenje (1960) in Osem in pol (1963) Federica Fellinija. Nepozabna je bila tudi kot ostarela plesalka v srce parajočem muzikalu Jacquesa Demyja Lola (1961).
Posebej častil jo je prav Fellini. Kot je nekoč povedal, ima njen “obraz enako intrigantno čutnost kot obraz (Grete) Garbo, (Marlene) Dietrich ali (Cindy) Crawford teh velikih skrivnostnih kraljic, svečenic ženstvenosti”.
Kombinacija “melanholije in strasti” je zaznamovala večji del njene izjemne kariere. Ameriški režiser Robert Altman jo je tudi zvabil iz upokojitve, da je leta 1994 z Marcellom Mastroiannijem zaigrala v filu Pret a Porter.
Njena filmska kariera se je sicer začela leta 1949 z Les amants de Verone (Ljubimca iz Verone) Andrea Cayattea.
Aimee se je rodila kot Nicole Francoise Florence Dreyfus v Parizu 27. aprila 1932 v gledališki družini. Njeno življenje se je obrnilo na glavo, ko so pri njenih osmih letih med drugo svetovno vojno v francosko glavno mesto vkorakale nemške čete. Njen oče je bil Jud, kar je družino spravilo v smrtno nevarnost. Sama je sicer bila vzgojena kot katoličanka. Zaradi varnosti so ji med vojno spremenili ime in jo poslali na podeželje. Njena vseživljenjska ljubezen do živali se je rodila iz tolažbe, ki so ji živali nudile v tem obdobju skrivanja, je povedala mnogo let pozneje.
Po koncu druge svetovne vojne se je njena filmska kariera začela že pri rosnih 13 letih, ko so jo odkrili na ulici, da bi igrala v filmu Marcela Carneja, ki pa zaradi pomanjkanja denarja ni bil nikoli dokončan. Naslednje leto je vendarle debitirala na filmskem platnu in tudi prevzela ime svojega lika Anouk za svoje ime.
Francoski pesnik in scenarist Jacques Prevert jo je prepričal, da je spremenila tudi svoj priimek v Aimee, kar v prevodu pomeni ljubljena.
Po poroki z britanskim igralcem Albertom Finneyem, ki je bil njen četrti soprog, leta 1970 je za sedem let prenehala igrati. Osem let po poroki je sledila ločitev.
Znana je bila tudi po številnih aferah, predvsem z Omarjem Sharifom, Warrenom Beattyjem in precej mlajšim režiserjem Eliejem Chouraquijem – s katerim je posnela številne filme – ter pisateljema Jeanom Genetom in Jeanom Cocteaujem, ki sta bila oba biseksualna.
Čeprav je v 80. letih minulega stoletja nastopala v le malo filmih, je leta 1980 na filmskem festivalu v Cannesu za vlogo v filmu Marca Bellocchia Salto nel vuoto (Skok v prazno) dobila zlato palmo za najboljšo igralko.
Leta 2002 je prejela častnega cezarja – francoskega oskarja – Cannes pa se ji je poklonil štiri leta kasneje. Ponovno se je sprehodila po rdeči preprogi filmskega festivala leta 2019 ob premieri Lelouchevega nadaljevanja filma Moški in ženska, Les plus belles annees d’une vie (Najboljša leta življenja), kjer je poleg Aimee zaigral tudi njen prvotni soigralec Jean-Louis Trintignant.
V zakonu z režiserjem Nikom Papatakisom je Aimee rodila hčerko. Poročena je bila tudi s skladateljem Pierrom Barouhom, ki je sodeloval tudi pri filmu Moški in ženska. Njen prvi soprog je bil Edouard Zimmermann.
Zadnja desetletja svojega življenja je preživela v pariškem okrožju Montmartre, obdana z mačkami in psi, še piše AFP.
